Človeški ribici spet v hudourniku

Visoka voda ju je odplaknila iz podzemlja, mesec dni sta bili v karanteni. Vrnitev v isto naravno okolje je ključno za preživetje.

Objavljeno
17. april 2017 22.35
Biolog Gregor Aljančič v njegovem zavetišču za človeške ribice v podzemnem rovu v Kranju, Slovenija 12.novembra 2014.
B. T., STA
B. T., STA

Vipava – Človeški ribici, ki so ju konec preteklega leta našli v hudourniku Bela pred Belo jamo v Vipavi, so danes vrnili v naravno okolje. Gregor Aljančič, ki vodi zatočišče za človeške ribice v jamskem laboratoriju Tular v Kranju, je poskrbel za približno 15 let stari človeški ribici, ki ju je visoka voda odplaknila iz podzemlja.

Mali človeški ribici, dolgi 16 in 18 centimetrov, je visoka voda odnesla iz kraškega izvira v hudourniško strugo. Tam ju je še pravočasno opazil Kristjan Glivar in o najdbi obvestil Aljančiča, ki ju je nato prišel iskat.

Mesec dni v karanteni

Mladička iz Bele jame so po prihodu v zavetišče najprej natančno pregledali, njuno stanje so dober mesec opazovali v karanteni zatočišča, preden so ju vrnili nazaj v njun podzemni svet. Karantena je namreč ključni postopek pri reševanju najdenih človeških ribic, saj s tem preprečijo nenadzorovani prenos bolezni na zdravo populacijo.

V tem času se je pokazalo, da človeški ribici nista okuženi in ju zato lahko varno vrnejo v podzemlje.

Vrnitev v isto okolje je zelo pomembna. Foto Jure Eržen/Delo

Pomembno je, da človeške ribice vrnejo v natančno tisto okolje, kjer so jih našli, je pojasnil Aljančič. Če bi jih drugam, bi lahko prišlo do mešanja človeških ribic iz različnih okolij in z različno gensko zasnovo.

Živahno sta odplavali

»Kakšna bo usoda teh živalic, z gotovostjo ne morem napovedati. Zelo verjetno se bosta zelo hitro vključili nazaj v naravno okolje, saj je od njunega 'izleta' minilo le nekaj mesecev. Sta v dobri formi, v zavetišču smo ju tudi dobro nahranili in sta po izpustitvi takoj živahno odplavali v podzemlje, saj sta bržkone prepoznali, da sta ponovno v domačem okolju,« je še povedal Gregor Aljančič.

Človeške ribice so zunaj svojega naravnega okolja zelo ranljive. Sončni žarki jim lahko na koži brez pigmenta povzročijo hude opekline, prav tako jih radi pojedo ptiči ali večje ribe. Zato je za njihovo preživetje pomembno, da jih ljudje poskušajo čim prej rešiti, še posebej če se znajdejo na suhem po tem, ko odtečejo visoke poplavne vode.