Cotmanova: Slovenija pripravlja strategijo dejavnega staranja

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Cotmanova je na zasedanju ministrov EU za zaposlovanje kot konkreten predlog strategije dejavnega staranja izpostavila sistem delnih upokojitev.

Objavljeno
22. februar 2007 17.40
Državna sekretarka Marjeta Cotman naj bi imela največ možnosti za prevzem ministrstva za delo
Bruselj - Slovenija v odgovor na demografske izzive pripravlja strategijo dejavnega staranja, ki bo zajemala vse spremembe, potrebne za podaljšanje delovnega življenja starejših, je danes v Bruslju poudarila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman ob prvi udeležbi na zasedanju ministrov EU za zaposlovanje. Z demografskimi izzivi je tesno povezana problematika upokojevanja, ki jo Slovenija rešuje s predlogi za spremembe zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, je dodala.

Strategija dejavnega staranja, ki bi omogočila kakovostno staranje in s tem pogoje za dejavno vključevanje starejših generacij v delovni proces, bi med drugim vključevala prilagajanje ureditve delovnega časa in okolja potrebam starejših delavcev, je pojasnila ministrica in kot konkreten predlog izpostavila sistem delnih upokojitev.

Slovenija opozorjena na nizko stopnjo zaposlenosti med starejšimi

Stabilnosti pokojninskega sistema Slovenija namenja veliko pozornosti, je zatrdila Cotmanova. "Trenutno smo pred spremembami zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki je še v fazi osnutka in v katerem bomo upoštevali smernice EU," je povedala. Cilji lizbonske strategije sicer predvidevajo 50-odstotno zaposlenost oseb med 55 in 65 letom.

"Slovenija je še na spodnji meji, pri okrog 30-odstotni zaposlenosti," je uresničevanje lizbonskih ciljev ocenila ministrica in poudarila, da so nekateri ukrepi v prizadevanjih za dejavno vključevanje starejših v trg dela že bili sprejeti, na primer "delodajalcu, ki zaposli osebo, starejšo od 55 let, se povrnejo prispevki".

"V prehodnem obdobju pokojninske reforme se podaljšuje delovna dejavnost starejših, pri moških smo skoraj dosegli mejo, pri ženskah gre bolj postopoma," je še pojasnila ministrica. Manjšanje teh razlik želi ministrstvo doseči s spremembami zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.

Tako je ministrica pojasnila, kako naj bi se Slovenija v prihodnje spopadla z nizko zaposlenostjo starejših ljudi, na kar je bila vnovič opozorjena ta teden v sklopu poročil o zaposlovanju, ki jih je objavila Evropska komisija. Zaposlenost med starejšimi je 30,7-odstotna, pri čemer je še posebej malo zaposlenih starejših žensk - le 18,5 odstotka, izhaja iz dokumentov komisije.

Slovenija je tako precej pod povprečjem EU. Stopnja zaposlenosti med starejšimi se je namreč v večini držav članic zvišala in tako povprečje znaša 42,5 odstotka, od tega je v povprečju zaposlenih 33,7 odstotka žensk in 51,8 odstotka moških, kaže skupno poročilo o zaposlovanju v EU.

Velik odstotek revnih med starejšimi


Ministrica je komentirala tudi podatke iz poročil Evropske komisije o revščini in pojasnila velik odstotek revnih med starejšimi: po letu 1990 je nastopil čas hitrejšega upokojevanja, veliko ljudi ni doseglo celotne delovne dobe in znesek pokojnin se je znižal.

Cilj Slovenije je tako tudi, da bi v prihodnje čim več ljudi doseglo polno delovno dobo, je poudarila Cotmanova in zavrnila možnost "reaktivacije že upokojenih delavcev". "Poseg v že pridobljene pravice je boleč," je pojasnila. Razmere bo ministrstvo raje reševalo z uvajanjem drugačnih ukrepov.

Med temi novostmi, ki so sicer šele v zametku na mizi ministrstva, je Cotmanova omenila koncept delnih upokojitev. V tem sistemu bi lahko starejši delali za določen čas in določene ure, pri čemer bi sami izbrali razmerje. Drugi predlog je, da bi delodajalcem ob zaposlitvi osebe, ki je že dosegla upokojitev, oprostili določene dajatve ali prispevke.

Ministri EU so sicer danes sklenili, da bodo na spomladanskem vrhu pozvali k izboljšanju izvajanja ciljev lizbonske strategije, zagotavljanju ravnovesja med prožnostjo in varnostjo na trgu dela ter krepitvi ukrepanja proti revščini otrok in pri soočanju z izzivi staranja prebivalstva.