Cotmanovo imenovali za Drobničevo naslednico

Ljubljana - Poslanke in poslanci so s 46 glasovi za in 26 proti imenovali Marjeto Cotman za ministrico za delo, družino in socialne zadeve. Cotmanova, dosedanja državna sekretarka, bo na tem mestu nasledila Janeza Drobniča, ki ga je državni zbor razrešil 1. decembra. Takoj po imenovanju je Cotmanova kot nova ministrica prisegla pred državnim zborom.

Za Cotmanovo so glasovali poslanci štirih koalicijskih strank SDS, NSi, SLS in DeSUS, medtem ko njenega imenovanja za ministrico niso podprli v opozicijskih LDS, SD in SNS.

Cotmanovo je podprla tudi poslanka madžarske narodnosti Maria Pozsonec. Drobnič, ki se je po razrešitvi vrnil v poslanske klopi, je sicer prijavil svojo navzočnost, a se je nato glasovanja vzdržal.

Predsednik vlade Janez Janša je predlog za imenovanje Cotmanove državnemu zboru posredoval na predlog predsednika NSi Andreja Bajuka. Slednji je Cotmanovo predlagal pet dni po Drobničevi razrešitvi, ki je bila posledica premierove ocene o nezadovoljivem vodenju resorja ter nepotrebnih konfliktih pri vodenju socialnega dialoga.

Janša je danes uvodoma dejal, da Cotmanova izpolnjuje vse formalne pogoje za opravljanje zahtevne naloge ministrice za delo. Ocenil je, da ima potrebne delovne izkušnje za opravljanje te funkcije, zato bo potrebovala relativno kratek ali pa najkrajši možni čas uvajanja, kar je po njegovem mnenju zelo pomembno, glede na to, da funkcijo nastopa sredi mandata.

Med poudarki njenih usmeritev je premier izpostavil sprejem zakonodaje za uresničitev programov gospodarskih in socialnih reform, med drugim liberalizacija trga dela, dokončno uskladitev in sprejem novele zakona o delovnih razmerjih ter pogajanja za sklenitev socialnega sporazuma 2006-2009.

Z njim so soglašali poslanci koalicijskih strank, ki so bili s Cotmanovo zadovoljni že po predstavitvi na matičnem odboru minuli teden, nasprotno so v opoziciji od kandidatke pričakovali boljšo predstavitev. Opozicijski poslanci so se tako pritoževali, da niso dobili odgovorov na nekatera konkretna vprašanja. Danes je bilo iz opozicije slišati tudi pomisleke, da je z imenovanjem Cotmanove mogoče pričakovati nadaljevanje politike, ki jo je na tem področju uresničevala vlada in je bila po njihovi oceni mnogokrat neustrezna.

V poslanskih vprašanjih Janši tudi o popisu nepremičnin

Premier Janša je odgovarjal na vprašanja treh opozicijskih in enega koalicijskega poslanca. Poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler je premiera Janšo spraševala o tem, ali vlada pripravlja kake ukrepe za zaustavitev nadaljnje demontaže pravne države. Kot je ocenila, je "s pravno državo pri nas očitno nekaj hudo narobe" in pri tem izpostavila neizvršene odločbe ustavnega sodišča, pripravo in sprejemanje "sporne zakonodaje", prisilne preselitve in vaške straže. "Ljudje so vzeli zakon v svoje roke," je opozorila. Izpostavila je še "poskuse discipliniranja varuha človekovih pravic" in dvomljive zakone, ki da jih vlada prinaša v obravnavo.

Premier je na poslankino vprašanje odgovoril, da ne vidi nobene demontaže pravne države, zato tudi ne pripravlja ukrepov. Strinjal se je, da določeni problemi pri izvajanju pravne države so, a poleg neizvršenih sodb ustavnega sodišča so tu še sodni zaostanki, ki pa so posledica nedelovanja pravne države v času vladavine LDS. Podedovan problem je tudi porast premoženjskega kriminala v Sloveniji, je še odgovoril Janša.

Miran Potrč (SD) se je osredotočil na popis nepremičnin, kar po njegovih besedah povzroča veliko nejasnosti, ljudi pa begajo različne izjave iz ministrskih vrst. O tem, da davek na nepremičnine bo, ne dvomi skoraj nihče. Vse pa skrbi, kolikšen bo, kako bodo podatki iz vprašalnika vplivali na velikost davka, ali bodo davki linearni ali bodo upoštevane tudi družinske in socialne razmere lastnika, namen uporabe nepremičnine in podobno, je dejal Potrč.

Namen popisa je vzpostaviti kataster stavb in register nepremičnin. Za normalno vodenje stanovanjske in drugih politik s področja prostora so te evidence potrebne, Slovenija bi jih morala imeti že zdavnaj, je odgovoril Janša. Vlada je sicer po njegovih besedah že velikokrat dejala, da z davkom na nepremičnine ne namerava nadomestiti katerega od obstoječih davkov niti uvajati novih.

Nepremičnine so tudi danes že obdavčene, vendar pa davek na uporabo stavbnih zemljišč plačuje le približno polovica uporabnikov. V veliki meri zaradi tega, ker ni popolnih evidenc. Ker je ta situacija krivična, bo v primeru sprememb šlo kvečjemu za pravičnejšo ureditev, je še dejal.

Sašo Peče (SNS) je premiera povprašal po vladnem mnenju do stališča Strateškega sveta za gospodarski razvoj na področju davkov, pa tudi do dvigovanja cen ob prehodu na evro. Glede slednjega mu je Janša med drugim pojasnil, da se je vlada zavezala, da tam, kjer so cene kontrolirane, v tem času ne bo dovoljevala oz. dajala soglasja na podražitve. Poleg tega je v Sloveniji od marca letos uvedeno dvojno označevanje cen in bo tako še pol leta po uvedbi evra, kar omogoča primerljivost cen in odkrivanje morebitnih dvigov cen.

"Na tem področju ne beležimo nič drastičnega. Ti premiki, ki so bili zaznani, so bistveno manjši kot v kateri koli primerljivi državi v času uvajanja evra," je dejal premier, ki tudi za prihodnje večjih težav ne pričakuje.

Z nasveti strateškega sveta se premier strinja, saj meni, da so dani po temeljiti analizi in uravnoteženi in jih bodo pri vodenju različnih ekonomskih politik v naslednjem letu upoštevali. Glede davčne politike je premier znova poudaril, da vlada ne predlaga nobenih davkov na nepremičnine. "V kolikor bi nameravali tukaj uvajati neko drastično obdavčenje, potem bi bil ta zakon vključen v paket davčne zakonodaje, ki pa je bil že sprejet," je še dejal Janša. Pri sprejetih rešitvah pa po njegovih besedah "obstaja visoka stopnja soglasja", da so te dobre in da se bodo v naslednjih letih pokazali pozitivni učinki.

Poslanec SLS Franc Kramberger pa je Janšo spraševal, kdaj lahko slovenski državljani pričakujejo povsem prost pretok ljudi in blaga v Evropski uniji. Premier je pojasnil, da je Slovenija sprejela vse potrebne politične odločitve za to, a se je začelo zatikati v praksi. V kolikor bi bil vstop odložen za eno leto, bi to za Slovenijo pomenilo strošek nekje 100 milijonov evrov letno. A na zadnjem zasedanju sveta Evrope je bila potrjena nadgraditev schengenskega informacijskega sistema, kar je podlaga za širitev, tako da gre pričakovati, da bo do tega prišlo najkasneje do marca 2008, je še pojasnil Janša.

Število žrtev prometnih nesreč previsoko

Državni zbor je sprejel resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011, poimenovano Skupaj za večjo varnost. Čeprav je Sloveniji v zadnjih desetih letih uspelo zmanjšati število smrtnih žrtev prometnih nesreč, so številke še vedno med višjimi v EU. Zato je, so soglašali poslanke in poslanci, treba okrepiti prizadevanja za zagotavljanje večje in učinkovitejše varnosti v cestnem prometu.

Primarni cilj, je uvodoma poudaril minister za promet Janez Božič, je zmanjšanje števila smrtnih žrtev. Podatki za letošnje leto kažejo, da je doslej na slovenskih cestah umrlo 251 oseb, toliko kot v primerljivem obdobju lani. Skupni cilj držav članic EU je, da se do leta 2010 v cestnem prometu ohrani čim več življenj in prepolovi število žrtev. Temu cilju sledi tudi nacionalni program, ki predvideva, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2011 ne bi bilo večje od 124.

Ukrepi, ki naj bi pripeljali k zmanjšanju žrtev prometnih nesreč, so predvideni na različnih področjih, od preventive - na primer osveščanja in usposabljanja udeležencev v prometu ali merjenja hitrosti na nevarnih cestnih odsekih - do posodabljanja zakonodaje s tega področja. Tako naj bi na primer preverili ustreznost splošne omejitve hitrosti na cestah zunaj naselja (90 km/h) ter preučili možnost zakonskega znižanja dovoljene meje alkohola (zdaj 0,5 g/kg).

V Sloveniji sta vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj nesreče s hudimi telesnimi poškodbami pod vplivom alkohola. S staranjem prebivalstva se kot drugod v Evropi odpira problem starejših udeležencev v cestnem prometu, saj so starejši od 65 let nadpovprečno ogroženi zlasti v vlogi pešcev in kolesarjev. Rizična skupina so tudi mladi vozniki, je le nekaj od izpostavljenih problematik.

Ministrstva za nemoteno izvajanje ukrepov iz tega programa od leta 2007 do 2011 načrtujejo ustrezno povečanje proračunskih sredstev v okviru svojih finančnih načrtov. Ocenjuje se, da bo treba pri nekaterih ministrstvih zagotoviti od 0,5 do odstotka letnega proračuna sredstev. Glede na izvedbo načrtovanih ukrepov iz nacionalnega programa bodo v letu 2007 nastali stroški v višini okoli 8,5 milijarde tolarjev, ki se bodo črpali iz že načrtovanih sredstev posameznega organa, je zapisano v predlogu resolucije.

Slednji ne nasprotujejo v nobeni poslanski skupini, čeprav so bili izraženi tudi nekateri pomisleki o ustreznosti nekaterih že sprejetih zakonskih rešitev v času te vlade. Za SD je na primer problematična pred kratkim sprejeta novela zakona o varnosti cestnega prometa, ki podaljšuje obdobja med tehničnimi pregledi vozil. V SNS se po drugi strani sprašujejo o ustreznosi rešitve, po kateri je mladim po 16 letu dopuščena vožnja s spremljevalcem.

Zakonu o občinskemu redarstvu nasprotuje tudi DeSUS

DZ je tretji dan rednega decembrskega zasedanja začel s tretjo obravnavo predloga zakona o občinskem redarstvu. Predlog ureja uresničevanje pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. Predlog zakona določa tudi pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva, pooblastila, uniformo, označbe in opremo občinskih redarjev ter vsebino in način vodenja evidenc.

Zakon o občinskem redarstvu, ki podeljuje nekatere nove pristojnosti občinskim redarjem, so na današnji tretji obravnavi podprli poslanci koalicijskih SDS, NSi in SLS, DeSUS pa se je skupaj z opozicijo izrekla proti. Menijo namreč, da redarjem nalaga naloge, ki so delo policije. SNS je v tretji obravnavi sicer vložila dopolnilo, ki predvideva, da je vodja občinskega redarstva v primeru, če je osebi pri zadržanju in uporabi prisilnih sredstev povzročena telesna poškodba ali smrt, dolžan o tem nemudoma obvestiti župana občine.

Poslanke in poslanci bodo v današnjem nadaljevanju rednega decembrskega zasedanja obravnavali še resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011.