Ministrstvo za zdravje ni bilo uspešno pri obravnavanju problematike raka na prostati, je ugotovilo računsko sodišče v revizijske poročilu, ki se nanaša na čas od 2014 do srede septembra 2017. Pacienti so v tem času čakali na prvi pregled v povprečju nedopustnih 140 dni.
Rak prostate je v Sloveniji najpogostejši rak pri moških in drugi najpogostejši pri moških in ženskah skupaj. Za njim umre letno okoli 350 moških v državi. Kljub temu se ministrstvo za zdravje v času vlade Mira Cerarja, na katero se nanaša revizija, z organizacijo skrbi za te bolnike ni ustrezno ukvarjalo. V letih 2016 in 2017 je sicer sprejelo več ukrepov za skrajšanje čakalnih dob, a niso bili take narave, da bi probem čakalnih dob odpravljali tudi dolgoročno.
Ministrstvo ni analiziralo vzrokov za dolge čakalne dobe, ni razpolagalo s podatki o razpoložljivih operacijskih dvoranah, opremi in kadrih. Podatki, ki jih je računsko sodišče pridobilo od bolnišnic, kažejo, da so ovire za potrebno število operacij pomanjkanje razpoložljivosti operacijskih dvoran, urologov, anesteziologov in medicinskih sester v operacijskih dvoranah. Vse to podaljšuje čakalne dobe za urološke operacije, ki za nemaligne bolezni v nekaterih bolnišnicah znašajo do dve leti. Čeprav je premalo vseh naštetih, odstopajo urologi: Slovenija je imela leta 2014 le 46 odstotkov specialistov urologije glede na povprečje držav EU, v naslednjih dveh letih je zaposlila več specializantov, a ministrstvo še do zdaj ni zagotovilo analize kadrovskih potreb glede na potrebe prebivalstva.
Učinkovitejšo obravnavo bolnikov bi omogočila tudi informatizacija medicinske dokumentacije, vendar je ministrstvo še ni zagotovilo. Tudi klinične smernice in klinične poti za obravnavo bolnikov z rakom prostate, ki bi izboljšale zdravljenje, še niso bile sprejete. Prav tako ministrstvo ni določilo javne zdravstvene mreže nasploh. Računsko sodišče je delo ministrstva ocenilo kot neuspešno.













