Tiskane izdaje
Skoraj vsakdo pozna nekoga ali vsaj zgodbo o nekom, ki je v tujini nič hudega sluteč na svoj računalnik prenesel glasbo, film ali celo nekaj tako nedolžnega, kot je risanka za otroka, a nato že v nekaj dneh dobil sporočilo inšpekcije z določeno globo. Kazni v Nemčiji dosegajo tudi 900 in več evrov. Vključno z odškodnino imetniku avtorskih pravic in njihovim odvetnikom skupni zneski lahko znašajo celo 3000 evrov. Takšnih primerov je bilo v preteklih letih že okoli pol milijona.
Piratstvo je v Nemčiji veliko bolj omejeno kot pri nas, kar pa ne pomeni, da je izginilo, predvsem pri programski opremi. Leta 2015 so podjetja zaradi tega izgubila 1,7 milijarde evrov komercialnih prihodkov, v Zahodni Evropi pa je bila številka višja od 13 milijard evrov. S spreminjanjem poslovnih modelov sta piratstvu nekoliko manj izpostavljeni na področju filmskega in glasbenega ustvarjanja, a tudi pirati so prilagodljivi.
Vzpon »pretočništva«
Tako na področju videovsebin kot tudi glasbe se že dolgo širi model vsebin na zahtevo, pri katerem uporabnik plačuje fiksni mesečni znesek za ogled ali poslušanje različnih vsebin. Po podatkih analitske hiše Macquire Research so prihodki iz aplikacij za poslušanje glasbe na zahtevo dosegli že skoraj tretjino od dobrih 15 milijard dolarjev globalnih prihodkov na področju glasbe.
Med največjimi ponudniki pretočne glasbe sta švedski Spotify z malo več kot 40 milijoni naročnikov in ameriški Apple Music, ki jih premore približno polovico toliko. Tretji veliki igralec želi postati Amazon. Skupaj z nekaterimi manjšimi ponudniki, kot so, denimo, Pandora, Slacker Radio, Rhapsody, Tidal in Deezer, naj bi pretočna glasba že do leta 2019 pomenila največji vir prihodkov svetovne glasbene industrije, ki naj bi bila takrat vredna že okoli 17,5 milijarde dolarjev. Čez slabih deset let naj bi taki ponudniki pomenili že okoli 80 odstotkov prihodkov na področju glasbe, ki bodo leta 2025 po oceni analitikov Macquire Research dosegli že 30 milijard dolarjev – dvakrat več kot danes.
Foto: Reuters
Toda kljub izjemni rasti bodo letni prihodki za debelih deset milijard dolarjev nižji kot v zlatih časih zgoščenk s konca preteklega tisočletja. Del vzrokov za to lahko poiščemo tudi v piratstvu, ki ga ne najdemo več zgolj na hudourniških (»torrent«) straneh za prenos video in glasbenih vsebin, ampak tudi na straneh, kot je Googlov youtube. Ta je gotovo eden najbolj priljubljenih naslovov za brezplačno poslušanje glasbe. In kaj kot zastonjkarska platforma prinaša glasbenikom? Poleg prepoznavnosti zelo malo. Zaslužek je medtem rezerviran za najbolj priljubljene izvajalce, a tudi ti ne služijo bajnih vsot. Prihodki od oglasov predvajane glasbe prek brezplačnih platform naj bi leta 2015 dosegli malo več kot pol milijarde dolarjev – komaj tri odstotke vseh prihodkov na področju glasbenega ustvarjanja.
Milijoni iz žepov glasbenikov
Danes morda nekoliko zastarela študija Inštituta za politiko inovacij (IPI) iz leta 2012 kaže, da imajo ZDA zaradi piratstva na področju glasbenega ustvarjanja kar 12,5 milijarde dolarjev ekonomske škode na leto. Zaradi uporabnikov, ki imajo raje brezplačne vsebine, je vsako leto izgubljenih 71.060 delovnih mest in s tem 2,7 milijarde dolarjev prihodkov zaposlenih, kar ob prištetih izgubljenih dobičkih vodi do 422 milijonov dolarjev manj vplačil v davčno blagajno.
A ti podatki se zdijo s sedanje perspektive nekoliko pretirani. Predvsem če jih postavimo ob bok raziskavi Evropskega observatorija in Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO) iz leta 2014, ki pravi, da piratstvo vsako leto povzroči za 336 milijonov evrov škode in 2155 izgubljenih delovnih mest. Neposredne izgube prihodkov na področju glasbe v 19 izbranih evropskih državah, za katere so bili na voljo podatki, naj bi znašale 170 milijonov evrov.
V nevarnosti novi Quentin Tarantino
Nič drugače ni v filmski industriji. Chris Dodd, prvi mož ameriške filmske zveze, je pred kratkim ocenil, da je piratstvo samo v ZDA predlani odneslo 1,5 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje kino vstopnic.
Hollywoodu se kljub temu ne godi slabo. Leta 2015 je globalna filmska industrija, katere največji del je, samo s prodajo kino vstopnic zaslužila 38,3 milijarde dolarjev. A izgube zaradi piratov so vendarle zelo velike. Če k znižanju prodaje vstopnic za kino prištejemo še izpad zaradi piratiziranja najbolj priljubljenih serij, kot je, na primer, Igra prestolov, katere posamezni del si nelegalno na svoje računalnike nameščajo milijoni uporabnikov po vsem svetu, so izgubljeni prihodki višji od šest milijard dolarjev letno. Pred kratkim objavljena raziskava družbe Irdeto, denimo, pravi, da piratske videovsebine še vedno gleda 52 odstotkov odraslih.
Toda to niso problemi, ki jih v prihodnje ne bi moglo rešiti hitrejše nalaganje vsebin na straneh z videi na zahtevo, kot so, denimo, Netflix, HBO ali Amazon. Mnoge bolj skrbi negativna vloga piratov pri nadaljnjem razvoju filmske industrije. »Izgube zaradi piratov ne škodijo le filmskim hitom in lastnikom kinodvoran, ampak povzročajo gromozansko škodo malim, raznovrstnim filmom po svetu,« je opozoril Dodd. Mladi in neodvisni filmarji, ki nimajo podpore velikih studiev, so namreč veliko bolj odvisni od finančnega izkupička svojih izdelkov, čeprav so ti pogosto uborni. »Večina umetnikov se med predajanjem ustvarjanju težko prebija skozi vsakdan. Kdo ve, zaradi piratov bi v bankrotu lahko pristal naslednji Quentin Tarantino, s čimer bi na koncu izgubili vsi,« so, denimo, zapisali v Forbesu.
