Črni scenariji za bele zimske radosti

Upravljavcem slovenskih smučišč še nikoli ni kazalo tako slabo. Zagon naprav je marsikje resno ogrožen.

Objavljeno
07. avgust 2014 00.44
tre*POHORSKA VZPENJAČA
Blaž Močnik, Blaž Račič, Mateja Celin, Špela Kuralt
Blaž Močnik, Blaž Račič, Mateja Celin, Špela Kuralt

Pretekla zelena zima je njihove težave le še povečala, zato je zagon naprav marsikje resno ogrožen. Na Pohorju, Golteh, Kopah in v Kranjski Gori se bodo morali tako kot vedno doslej znajti sami.

»Težke čase, ko je kazalo katastrofalno, smo že doživeli. In jih tudi preživeli, zato sem optimističen, da bodo smučišča povsod obratovala,« razmeram vseeno kljubuje predsednik združenja slovenskih žičničarjev Srečko Jesenšek, ki je obenem direktor družbe GTC Kope. Prejšnjo zimo je bil izpad prihodkov na slovenskih žičnicah že pred žledolomom približno 3,9 milijona evrov, ocenjujejo žičničarji, ledni oklep pa je povzročil še za slab milijon izpada.

Na Cerknem izpad milijon evrov prihodka

Samo v Smučarskem centru Cerkno, kjer celotno smučišče ni delovalo v polnem obsegu niti dva tedna, so imeli izpad milijon evrov. Direktor Hotela Cerkno, ki upravlja smučišče, Vasilij Sedej zagotavlja, da zaradi optimizacije stroškov poslovanja nova sezona ni ogrožena in da bo smučišče pripravljeno brezhibno.

»Pomembna letošnja novost je hiter in lažji dostop do smučišča iz osrednje Slovenije prek na novo rekonstruirane ceste Davča-Zali Log, ki je bila uničena v poplavah leta 2007. Zaradi uničene ceste je bil obisk smučišča v letih po poplavah 25 odstotkov manjši. Zdaj, ko je cesta popolnoma nova, razširjena, z devetimi novimi mostovi in prilagojena za stoletne vode, pričakujemo precejšen porast obiska in ponovno doseganje obiska na ravneh pred naravno ujmo,« je optimističen.

Obenem pričakuje poplačilo škode zaradi žledoloma še pred začetkom sezone. Strateške usmeritve razvoja Hotela Cerkno so sicer razvoj celoletnega turizma: »Gradnja term bi bila ključni mejnik. Ti načrti so v pripravi. Tako bi zmanjšali odvisnost od zimske sezone in vremenskih vplivov ter pomembno pospešili razvoj vse spremljajoče turistične ponudbe in infrastrukture.«

Na Kopah še iščejo pomoč doma in v tujini

Na Kopah imajo manj razlogov za optimizem. V družbi, ki se je konec maja znašla v postopku prisilne poravnave, še niso našli partnerja, ki bi pomagal pokriti okrog 400.000 evrov zagonskih stroškov za obvezno servisiranje, pregled in zagon naprav za novo sezono. Osnovna dela, ki jih lahko opravijo brez večjih stroškov, so kljub temu že začeli izvajati, preostanek pa so preložili na september. Srečko Jesenšek namreč kot na možni vir financiranja stavi na predprodajo smučarskih vozovnic, s čimer bi lahko delno pokrili zagonske stroške.

Koroške občine, na katere se je Jesenšek najprej obrnil po pomoč pri financiranju, so dokapitalizacijo GTC Kope že zavrnile, predlog brezplačnega oddajanja žičniške infrastrukture pa je zaradi postopka prisilne poravnave prav tako neizvedljiv.

Tudi pri iskanju partnerja v tujini niso bili uspešni. Čeprav direktor opozarja, da morajo najpozneje do septembra najti rešitev za financiranje, je hkrati prepričan, da bodo naprave v prihodnji sezoni obratovale. Če se to ne bi zgodilo, bi GTC Kope najverjetneje pristale v stečaju. Družba ima za približno 17 milijonov evrov dolgov, večji del je že prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank, del dolga pa so tudi bančne garancije družbi ŠC Pohorje, nekoč večinski, zdaj pa 24-odstotni lastnici GTC Kope.

Na Golteh morda celo prodaja družbe

Kot ocenjuje direktor podjetja Golte Ernest Kovač, imajo v prvih šestih mesecih 300.000 evrov izpada prihodka, ki so ga večinoma pridelali januarja in februarja. Poudaril je, da izpada prihodka ne bodo mogli nadoknaditi, ker se slabo vreme nadaljuje, doslej imajo deset odstotkov slabši obisk kot prejšnja leta. Usmerjajo se na tuje trge, ker je doma preslaba kupna moč, za pokritje izgube pa bodo morali pridobiti tudi zunanje vire. Tako bodo prodali nedograjeno apartmajsko naselje, skušali se bodo dogovoriti za pomoč občin, ki imajo tudi manjše lastninske deleže v podjetju, ki je sicer v večinski lasti PV Invest.

Družba Golte je zaradi vlaganja v razvoj in posodobitev infrastrukture v likvidnostnih težavah, banke imajo, kot je povedal Kovač, zelo malo razumevanja za reprogramiranje obveznosti: »Novo zadolževanje je nemogoče, tako da bo treba poiskati druge vire, kot so dezinvestiranje, novi strateški partner ali celo prodaja družbe.« Kljub težavam se na novo smučarsko sezono na Golteh že pripravljajo, prvo predprodajo smučarskih vozovnic so začeli junija. Na napravah in smučiščih opravljajo vzdrževalno-investicijska dela, nihalka in sedežnica Medvedjak pa obratujeta. Načrtovali so novo naložbo v sedežnico Kladje, vendar Kovač ni prepričan, da jim bo to uspelo že letos.

Spet težave tudi v Kranjski Gori

V Kranjski Gori so prejšnjo zimsko sezono prepeljali vsega 125.000 smučarjev, kar je kar tretjino manj kot običajno, saj so jih sezono pred tem prepeljali 189.000. Zato se je občutno znižal tudi prihodek, saj so imeli v zimski sezoni komaj dva milijona evrov prihodkov, kar je skoraj pol manj kot sezono pred tem, ko so pozimi ustvarili 3,5 milijona evrov prihodkov. Ob nižjih prihodkih so ostale nepoplačane obveznosti do bank (NLB, Hypo), ki jima morajo vrniti še za okoli osem milijonov evrov posojil. Zdaj se z bankama dogovarjajo o reprogramu kreditov, vendar dogovor še ni sklenjen, je povedal direktor RTC žičnice Kranjska Gora Roman Slivnik.

Težave RTC žičnice so se zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev pokazale že pred lansko zimsko sezono, saj pri bankah podjetje ni dobilo premostitvenega kredita za pripravo na sezono. Žičničarjem so na pomoč priskočili domačini, ki so podjetju posodili 200.000 evrov, a so jim denar žičničarji že vrnili. Lanski prihodek družbe je znašal 3,78 milijona, izguba pa 289.000 evrov.

Prodaja Rogle, Krvavca in Pohorja

Kako potekajo priprave na Rogli in Krvavcu, nam niso sporočili. Upravljavec Unior je sicer maja napovedal, da bo ta dva centra prodal. Prodaja pa se obeta tudi na ŠC Pohorje, kjer zdaj o prihodnosti smučišča odločajo v Družbi za upravljanje terjatev bank.