Črnograditeljstvo: le vsaka šesta prijava se izkaže kot utemeljena

Inšpektorji sploh ne vedo natančno, koliko je v Triglavskem narodnem parku črnograditeljev.

Objavljeno
18. julij 2011 20.28
Posodobljeno
19. julij 2011 07.30
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – Gradbeni inšpektorji vsako leto dobijo kar 20.000 novih prijav o domnevnih nepravilnostih pri gradnjah objektov. Iz tega bi lahko sklepali, da smo država črnograditeljev.

Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) pa zagotavljajo, da to ne drži, češ da je večina prijav popolnoma neutemeljenih. Marsikdaj so povezane le z odnosi med sosedi, solastniki, raznimi pravicami in obveznostmi, določenih z drugimi, in ne prostorskimi predpisi, za katere so prijavitelji prepričani, da bi jih morali reševati inšpektorji.

Realnejšo sliko zato prikazujejo podatki, da so gradbeni inšpektorji lani obravnavali 7387 zadev, pri čemer je bilo na novo začetih postopkov 3587, iz prejšnjih let prenesenih pa 3726.

Zaradi številnih domnevnih nepravilnosti, ki jih opazijo na terenu, predvsem pa zaradi posameznih dolgih inšpekcijskih postopkov je med ljudmi precej razširjeno prepričanje, da inšpektorji prijav ne jemljejo resno, da so neučinkoviti, da črnograditeljem preveč gledajo skozi prste in jih ne kaznujejo, predvsem pa da se premalokrat odločijo za najradikalnejši ukrep, to je prisilno odstranitev objekta (izvršbo).

Zelo močan je tudi stereotip, da se inšpektorji upajo z izvršbami spraviti le nad nemočne male ljudi, denimo nad vrtičkarje in njihove vrtne lope, ne pa nad vplivne bogataše (nepremičninarje, politike, podjetnike), ki so si omislili nelegalne počitniške hišice celo sredi Triglavskega narodnega parka ali pa si jih pod krinko prenov starejših in poceni kupljenih kmetijskih objektov postavljajo celo na zaščitenih kmetijah.

Na inšpektoratu za okolje in prostor, kjer smo se pogovarjali z glavno republiško inšpektorico in vodjo tega inšpektorata Aleksandro Velkovrh, so prepričani, da 68 gradbenih inšpektorjev večinoma dobro opravlja svoje delo. To po njenem prepričanju potrjujejo tudi podatki: lani so vodili 1179 izvršilnih postopkov tako z denarno prisilitvijo k izpolnitvi naloženih dejanj kot tudi v zvezi s prisilno odstranitvijo.

Uvedli so 726 novih izvršilnih postopkov, končali pa so jih 785. V postopkih upravnih izvršb inšpekcijskih odločb je bilo odstranjenih 427 nelegalnih gradenj. Zanimivo je, da so jih inšpektorji prisilno odstranili le 42, devet desetin pa črnograditelji kar sami.

Natančne statistične evidence o vrstah objektov, ki so v izvršilnih postopkih, ne vodijo, med prisilno odstranjenimi pa so vse vrste objektov. Med zadnjimi so v prejšnjem letu omenili le odstranitev dveh večstanovanjskih objektov v začetni gradbeni fazi na Obali, večjega stanovanjskega objekta v Ljubljani in poslovnega objekta v Mariboru. Konkretnih imen in priimkov kršiteljev pa pri tem niso razkrili.

Tako medijsko odmevnih in množičnih primerov, kot je bilo pred leti rušenje nelegalnih (stanovanjskih in počitniških) objektov na Malem Vrhku, v zadnjih dveh letih ni bilo (izjema so bile prisilne odstranitve več sto vrtičkarskih ut ob Savi v ljubljanskem vrtičkarskem naselju Črnuče), lahko pa bi se to spremenilo letos.

Spomladi so inšpektorji na državni zemlji prisilno že odstranili 143 nezakonito postavljenih vrtičkarskih objektov ob avtocesti na Ljubljanskem barju (pri Rakovi jelši), pričakujemo pa še lahko odstranitev najmanj treh nezakonito zgrajenih počitniških hišic sredi Triglavskega narodnega parka.

Pri tem je nerodno le, da inšpektorji sploh ne vedo natančno, koliko je tam vseh črnograditeljev. Gradbeni inšpektor, posebej določen samo za TNP, je novembra lani prevzel 140 spisov in doslej izdal več deset odločb z zahtevo za odstranitev objekta oziroma za vzpostavitev prvotnega stanja, po oceni Velkovrhove pa je v parku najmanj 400 črnih gradenj. To pomeni, da jih več kot polovica sploh še ni v inšpekcijski obdelavi oziroma »nove« šele odkrivajo.

To pa je lahko problem, saj so v IRSOP računalniško podprt informacijski sistem začeli uporabljati šele pred nekaj leti, šele letos pa so dobili »približno zadovoljivo strojno opremo«, ki omogoča evidentiranje zadev v vseh območnih enotah in inšpekcijskih pisarnah. Programa za spremljanje inšpekcijskega postopka pa še vedno nimajo.

V proračunu ni bilo nikoli zagotovljenega dovolj denarja niti za strojno opremo, še manj za programsko. Sicer pa še tako popoln informacijski sistem, tudi ko bo vzpostavljen, ne bo zagotovil odgovorov na kakršnakoli vprašanja in statističnih pregledov po kateremkoli že kazalniku. Tako kot gradnja lahko tudi inšpekcijski postopki trajajo več let.