Ču-Ču ostaja lokacija za romsko gostilno

Zbor krajanov: Župan z nasprotniki in zagovorniki romske gostilne v Mariboru.

Objavljeno
24. november 2013 10.34
Picerija Ču-Ču, 12.11.2013, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Maribor – Po sinočnem zboru krajanov Mestne četrti (MČ) Magdalena je župan Andrej Fištravec dejal, da v tem trenutku ne vidi razlogov, da bi spremenil odločitev o umestitvi romske gostilne v bivši lokal Ču-Ču. »Če bo Maribor želel lepšo prihodnost, se bomo morali naučiti živeti drug z drugim,« pravi.

Zbor krajanov, ki ga je mariborski župan Andrej Fištravec sklical na zahtevo MČ Magdalena, je bil v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna, kjer se je zbralo okrog sto krajanov. To je bilo premalo, da bi lahko na zboru sprejeli kakršen koli sklep, saj bi jih za sklepčnost moralo biti najmanj 277.

Pričakovano so bili sicer glasnejši nasprotniki odprtja romske restavracije v nekdanji piceriji Ču-Ču v Gorkega ulici 34. Eden od njih je poudaril, da je na tej lokaciji že dovolj gostinskih lokalov, in se spraševal, ali romske restavracije res ni mogoče umestiti v kak prazen lokal v središču mesta. Slišati je bilo pripombo, da so se po zaprtju picerije Ču-Ču pred letom in pol za te prostore, ki so v lasti občine, zanimali še drugi ponudniki, a so bili zavrnjeni.

Predsednica sveta MČ Magdalena Jožica Lešnik Švajger je včeraj znova pojasnila, da že od konca leta 2009 pripravljajo projekt medgeneracijskega centra, ki naj bi bil v omenjenem objektu. Svet MČ sicer trdi, da ne nasprotujejo romski gostilni, temveč vsakršni gostinski dejavnosti v spomeniško zaščitenih objektih na Gorkega 34. »Nobena dejavnost, ki ne uživa podpore okoliškega prebivalstva, ne more biti uspešna, pa če je še tako dobro pripravljena,« je dejala.

Projekt romske gostilne (Romani kafenava) sicer vodi društvo EPEKA, s katerim je župan pred kratkim že podpisal najemno pogodbo za lokal v Gorkega ulici. Predstavnik društva EPEKA Štefan Simončič je nasprotnike romske gostilne včeraj vprašal, zakaj niso protestirali, ko so v okolici šole odpirali druge lokale.

»Romska restavracija bo socialno podjetje, v katerem bomo zaposlili pet ljudi iz ranljivih skupin. Odprimo še več takih podjetij, ki vračajo družbi,« je rekel Simončič. »Sramotno, da je prvi zbor v zgodovini mesta, ki je bil sklican na tak način, z rasistično podlago,« pa je dejala ena od zagovornic romske gostilne.

Po koncu zbora krajanov je Fištravec povedal, da je slišal dva močna argumenta nasprotnikov: »Eden je ta, da je v MČ Magdalena že dovolj gostiln in da še ene ne bi potrebovali, kar je za slovensko folkloro neobičajen argument. Drugi argument je, da bi se lahko za ta lokal potegoval še kdo drug,« je dejal Fištravec. Vendar po njegovih besedah v tem primeru ni bil potreben javni razpis.

Pri tem je župan še ponovil, da je na tej lokaciji dovolj prostora tudi za medgeneracijski center. »To je super ideja. Magdalena je dovolj velika, da zmore vse to.« Objekt na Gorkega ulici v železničarski koloniji namreč obsega približno 1600 kvadratnih metrov, za romsko gostilno pa je predvidenih dobrih 130 kvadratnih metrov in 170 kvadratnih metrov gostinskega vrta.