Cukjati se veseli odločitve sodišča

Ljubljana - Nemogoče in nedopustno bi bilo, da bi za isti predmet ustanovili dve preiskovalni komisiji, je danes predsednik državnega zbora France Cukjati pojasnil svojo odločitev o uvrstitvi le enega akta o odreditvi parlamentarne preiskave na potekajoče novembrsko zasedanje DZ. Napovedi o izpodbijanju njegove odločitve pred sodiščem Cukjatija ne skrbijo. Zelo bi bil vesel, če bi sodišče sprejelo odločitev, na katero bi se lahko v prihodnje oprli pri odločanjih v podobnih primerih, je dejal.

"Zamislite si, da bi imeli dve različni preiskovalni komisiji, ki bi obravnavali isto materijo, iste ljudi klicali na zaslišanje; enkrat bi ugotovili tako, drugič drugače, s tem bi drastično posegli v ustavno pravico preiskovanca, da ni dvakrat preiskovan na različnih mestih, dvakrat sojen, kajti tudi parlamentarna preiskovalna komisija sprejme odločitve in sklepe tako kot sodišče svoje sodbe," je pojasnil predsednik parlamenta Cukjati v Ljubljani v današnji izjavi novinarjem.

Ustanovitev dveh parlamentarnih komisij bi načelo verodostojnost državnega zbora

Ustava v 93. členu sicer govori, da mora državni zbor odrediti preiskavo javnega pomena na zahtevo tretjine poslancev, vendar pa v istem členu tudi pravi, da parlamentarna preiskovalna komisija deluje smiselno kot pravosodni organi, navaja Cukjati. "To se pravi z vsemi pooblastili in dolžnostmi kot veljajo za pravosodne organe."

"Ista ustava v 31. členu prepoveduje ponovno sojenje o isti stvari. Pomeni, da je nemogoče, da bi nek delikt, recimo neko tatvino, obravnavala dve različni sodišči. V skladu s tem osnovnim načelom kazenskega prava je nemogoče in tudi nedopustno, da bi za isti predmet ustanovili dve preiskovalni komisiji, " je svojo odločitev pojasnil Cukjati.

Če bi dovolil ustanovitev dveh parlamentarnih komisij, bi Cukjati kršil omenjeno ustavno načelo kot tudi močno načel verodostojnost državnega zbora. "Ne bi si upal zamisliti, kako bi bilo, če bi ena preiskovalna komisija ugotovila eno, druga pa nekaj povsem drugega," je še pripomnil.

Pri svoji odločitvi je predsednik parlamenta moral upoštevati še eno načelo, in sicer načelo prednosti, ko DZ najprej obravnava predlog, ki je bil posredovan prvi.

Cukjati za odločitev prevzem polno odgovornost

"V vsakem primeru prevzemam polno odgovornost za odločitev," je še dejal Cukjati. Pri odločitvi, da se že v prvi zahtevi uveljavi prednostna obravnava zadeve Mercator, se je posvetoval z zakonodajno-pravno službo DZ in pravnim svetovalcem Mirom Cerarjem. S tem je že v prvi zahtevi vključena tudi zahteva druge skupine poslancev.

Sicer pa si Cukjati prizadeva, da bi komisijo v primerih, ki so se zgodili za časa tega mandata, vodil podpredsednik iz vrst opozicije, zadeve, ki se nanašajo na prejšnji mandat, pa predsednik komisije iz vrst koalicije. "To je stvar dogovora, stvar dobre volje vseh udeleženih," je še dodal. Po Cukjatijevem mnenju ni nikjer podlage za to, da bi lahko opozicija zahtevala vodenje te komisije.

Cukjati: Nekateri poslanci od mene zahtevajo nemogoče stvari

Cukjati ne more "dobrohotno" komentirati ponedeljkovega dogajanja na začetku seje DZ, ko so poslanci LDS protestno zapustili dvorano, ker predsednik parlamenta na njihovo zahtevo ni odredil odmora pred odločanjem o razširitvi dnevnega reda. Cukjati je pojasnil, da seje, če gre za odločanje o dnevnem redu, ni mogoče prekiniti.

" Nekateri poslanci od mene zahtevajo nemogoče stvari, da storim nekaj v nasprotju s poslovnikom, nato pa govorijo, da jim ne dovolim uveljavljanja njihovih pravic," je še ocenil Cukjati.

Obeta se nam sedemurna razprava

Državni zbor bo predvidoma sklepni dan zasedanja, prihodnjo sredo (30. 11.), opravil sedemurno razpravo o aktu o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z domnevnim oškodovanjem državnega premoženja pri prodaji deležev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe v gospodarskih družbah.

Državni zbor bo preiskavo uvedel na zahtevo 39 poslancev strank vladajoče koalicije (SDS, NSi, SLS in DeSUS). Koalicijske stranke so zahtevo dopolnile tudi s prednostno obravnavo domnevno sporne prodaje državnih deležev v Mercatorju, s čimer so upoštevali drugovloženo zahtevo 31 poslancev opozicijskih LDS in SD.

Takšni združitvi dveh zahtev v eno v teh dveh strankah nasprotujejo. Na začetku seje so predlagali, da bi državni zbor dnevni red seje razširil tudi z uvedbo njihove zahteve, vendar pa predsednik DZ France Cukjati njihovega predloga ni dal na glasovanje. V opoziciji so napovedali, da bodo Cukjatijevo odločitev izpodbijali v upravnem sporu pred vrhovnim sodiščem, saj so mnenja, da je predsednik parlamenta kršil ustavo.