Tiskane izdaje
Šenčur - Prebivalci Šenčurja so zaradi hrupa z letališča pred desetimi leti ustanovili civilno iniciativo, ki je med ukrepi za znosnejše bivanje zahtevala tudi rastlinsko protihrupno zaščito zahodno od letališča. Včeraj so po desetih letih od pobude sajenje dreves naposled dočakali, a zdaj bo trajalo še deset let, preden bodo drevesa dovolj velika, da bodo za malenkost zmanjšala hrup letalskih motorjev.
Poleg tega, da so zaradi vzletanja in pristajanja letal kar 47 ur v letu izpostavljeni hrupu, ki dosega približno 100 decibelov (pri glasnosti nad 120 decibeli se pojavi neugodje, potem pa nastopi bolečina), je predsednik civilne iniciative občanov Šenčurja Branko Pajer opozoril, da študija vplivov na okolje še vedno ni narejena in da še čakajo tudi na pravilnik o skupnem hrupu na letališčih, ki bi določil tudi odškodnine za okoliške prebivalce.
Vendar Aerodrom Ljubljana ni zavezanec za izdelavo takšnega pravilnika, saj ga evropska uredba predpisuje le za letališča z več kot 50.000 premiki letal na leto, medtem ko na letališču Jožeta Pučnika na leto naštejejo okoli 35.000 premikov, je povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Zagotovil je, da meritve hrupa redno opravljajo in da na podlagi rezultatov načrtujejo nadaljnje aktivnosti.
Deset let do majhnega koraka
Kljub zagotovilom, da je hrup v dovoljenih mejah, je župan Šenčurja Ciril Kozjek opozoril, da je za občane še vedno zelo moteč, zasaditev dreves pa je pozdravil kot »majhen korak naprej, na katerega smo čakali deset let«. Po več letih prizadevanj jim je uspelo doseči, da letala vzletajo tako, da so nad Šenčurjem že najmanj 250 metrov visoko in da ne vzletajo po 22. uri, a kljub temu v civilni iniciativi opozarjajo, da vsak prelet letala, ko hrup doseže okoli sto decibelov, nad Šenčurjem v povprečju traja 19 sekund, kar na letni ravni pomeni skupaj 47 ur, je izračunal Pajer in opozoril, da hrup z vrednostjo okoli sto decibelov lahko povzroči trajne posledice na slušnih organih. Župan je dejal, da si želijo, da bi podobno protihrupno pregrado uredili še na drugi strani glavne ceste v smeri proti Šenčurju, vendar je tam več zasebnih lastnikov zemljišč, s katerimi se bo treba sporazumeti.
V rastlinsko protihrupno zaščito na sedem in pol velikem zemljišču med Šenčurjem in letališčem, kjer je bilo pred leti odlagališče odpadkov, so zasadili 13.000 sadik: vse so bile vzgojene v Sloveniji, 2400 je grmovnic, drugo so drevesa, med katerimi prevladujejo beli gaber, rdeči bor, smreka in poljski javor. Rastje, ki je bliže letališki stezi, bo zaradi omejitev za zagotavljanje varnosti letalskega prometa lahko visoko največ šest metrov, na nasprotni strani proti Šenčurju pa bodo drevesa zrasla do deset metrov in pol. Tista bliže letališča bodo načrtovano višino dosegla v osmih letih, na drugi strani pa v 15 letih. Če bi zeleno protihrupno pregrado postavili leta 2009, kot so predstavniki Aerodroma domačinom iz Šenčurja obljubili, bi bila drevesa zdaj že dovolj visoka, da bi ublažila nekaj ropota letalskih motorjev.
Dva decibela tiše
Zmago Skobir, poslovodni direktor Aerodroma Ljubljana, je povedal, da bodo z ukrepom omejili horizontalni hrup z letališča. Povzročajo ga letala, ki vzletajo v nasprotni smeri (proti Ljubljani) in na začetku steze (pri Šenčurju) začno pospeševati, hrup pa se širi v smeri proti Šenčurju. Povedal je, da bo hrupa, ko bo pregrada »delovala«, približno dva decibela manj kot doslej, kljub temu pa je dejal, da je »izredno zadovoljen« z ukrepom, ker da se zavedajo, da hrup letal moti okoliške prebivalce.
Skupaj je zasaditev Aerodrom Ljubljana stala 30.000 evrov, služnostna pogodba z državo pa predvideva še, da bo Aerodrom prihodnjih deset let skrbel za nastajajoči gozd in ga vzdrževal. Zakaj so morali domačini na zasaditev dreves na državnem zemljišču čakati deset let, minister za infrastrukturo Peter Gašperšič ni znal odgovoriti, ker da ne ve, kaj so na ministrstvu na tem področju počeli, preden je nastopil mandat. Zdaj so po njegovem dosegli dogovore za uporabo državnega zemljišča in pripravili zasaditev.
