Da družin v stiski ne bi pošiljali od vrat do vrat

Projekt Volja vselej najde pot je celostna podpora za družine, da se ponovno postavijo na svoje noge.

Objavljeno
21. november 2016 17.05
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ljubljana − V Sloveniji, po podatkih statističnega urada, živi pod pragom tveganja revščine, ki znaša  7399 evrov na leto, vsak sedmi prebivalec. Med tistimi v hudi stiski so številne družine. Mnogim od teh pomagajo pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje s projektom Volja vselej najde pot.

»Po večletnih izkušnjah smo prišli do spoznanja, da moramo ljudem, ki so se znašli v hudih stiskah, ponuditi čimprejšnjo in čim bolj celovito pomoč na enem mestu. S tem preprečimo še dodatne stigme, tudi tragedije in pristopamo k najhitrejši možni rešitvi problema. Vračamo jim dostojanstvo in občutek sprejetosti,« je zamisel za oblikovanje projekta utemeljila Anita Ogulin.

Volja vselej najde pot je vstopna točka za humanitarno pomoč pri ZPM Ljubljana Moste Polje za družine iz vse Slovenije. »Družine sprejmemo in se poglobljeno pogovorimo o njihovih stiskah in določimo najučinkovitejše oblike pomoči za njihovo situacijo. To pomeni, da družina svojo stisko zaupa strokovno usposobljeni osebi in skupaj poiščemo vzroke za nastalo stanje in možne rešitve. Skupaj tako razdelajo, kaj lahko družina sama ukrene ter kje potrebuje pomoč za rešitev situacije,« je opisala Anita Ogulin.

Skozi projekt Volja vselej najde pot nudijo različne vrste pomoči. Družine lahko dobijo materialno pomoč v obliki hrane, oblačil in obutve ter higienskih pripomočkov, šolskih potrebščin, pomoč lahko dobijo tudi v finančni obliki s plačilom najnujnejših položnic, različnih zdravil in zdravstvenih pripomočkov. Zelo pomembna pa je tudi psihosocialna podpora in pomoč. Marsikdaj je potrebna pravna pomoč, otrokom in mladostnikom pa učna pomoči.

»Otroke vključimo v prostočasne dejavnosti, torej različna letovanja, zimovanja, tabore ali izlete ter počitniško varstvo. Seveda se trudimo, da omogočimo tudi celi družini počitnice, posebno tistim, kjer so otroci ali starši bolni, invalidni.... S posameznimi člani družine delamo na različne načine. Nudimo jim individualna svetovanja ali vključujemo v delavnice za krepitev njihov funkcionalnosti. Večinoma so v naš projekt vključene družine, ki so socialno izključene, izločene ali celo samoizločene.«

Zaposleni, a ne dovolj

Delavnice so namenjene za krepitev starševskih kompetenc, za uspešno upravljanje s financami in reševanje dolgov, za gospodarno upravljanje gospodinjstva, krepitev funkcionalne pismenosti (denimo učenja jezika, uporaba interneta, nasveti pri iskanju zaposlitve). »Če so porušeni odnosi znotraj družine, se trudimo za vzpostavitev le teh z mediacijo, ki jo izvajajo strokovno usposobljene mediatorke. Če zaznamo, da imata mama ali oče duševne težave, ponudimo pomoč svetovalke psihologinje ali psihiatrinje,« je naštela sogovornica.

»Po tem, ko si družina opomore, jo periodično povabimo na pogovor ali jo obiščemo, da vidimo, kako se znajdejo. Ko se potrdi, da zmore sama, jo prepustimo,« je pojasnila Anita Ogulin. Foto: Jure Eržen

Za pomoč lahko zaprosijo vse družine, ki so se znašle v stiski zaradi izgube zaposlitve, nezmožnosti kritja dolgov ali sprotnih stroškov ter nastanka izrednih okoliščin, kot so razpad družine, bolezen ali smrt v družini. Vsaka družina se v projekt Volja vselej najde pot vključi z izpolnitvijo pristopnega obrazca. Obrazec izpolni tudi strokovna služba v vrtcu, šoli ali na centru za socialno delo, ki pozna okoliščine v družini.

»Družine prosimo tudi za druge dokumente, ki izkazujejo njihovo stisko ali ogroženost. V mnogih primerih pa jih tudi obiščemo. Pogosto imamo pred seboj ljudi, pri katerih zaznaš, da je funkcionalnost tako opešala, da potrebujejo vodenje tudi pri osnovnih zadevah. Družine spremljamo toliko časa, da zmorejo sami naprej. Vse to zato, ker smo skozi številne izkušnje in primere videli, da dolgotrajna revščina močno posega v razgradnjo osebnosti in onemogoča življenjsko učinkovitost ljudi. Večina družin, ki prihaja k nam, svojo revščino v domačem okolju prikriva. Mnogo ljudi pride do nas šele takrat, ko so izčrpali vse možnosti znotraj družine, pogosto tudi širše družine in drugega izhoda več ne najdejo. Zgodbe so včasih izjemno težke, pogosto povezane z boleznimi in drugimi izrednimi življenjskimi razmerami,« je opisala predsednica ZPM Ljubljana Moste Polje.

»Zadnje čase se na nas obrača vse več družin, pri katerih sta starša višje ali visoko izobražena. Veliko teh družin je prizadela kriza, starši so ostali brez zaposlitve, mnogi med njimi so zaposlitev iskali tudi pod svojo izobrazbo, le da bi zagotovili preživetje družine. Na nas se obračajo prekerni delavci in samostojni podjetniki, ki se v nemilosti revščine znajdejo zaradi bolezni ali nesreče in nenadoma ostanejo brez vseh prihodkov. Te družine zaradi narave njihove zaposlitve pogosto niso upravičene do pomoči iz javnih sredstev.«

Primer dobre prakse

 Projekt, ki so ga na ZPM Ljubljana Moste-Polje začeli leta 2009, je deloma sofinanciran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V projekt Volja vselej najde pot so vstopili tudi študentje magistrskega študija Fakuletete za socialno delo, ki so pomagali družinam.

Kot primer dobre prakse je bil predstavljen na 6. kongresu socialnega dela. Študentje so skozi vključevanje v projekt dobili praktične izkušnje dela z družinami v stiski. »Študentje so vstopali v take družine, kjer sami zaradi dolgotrajne revščine ne zmorejo potrkati na vrata ustreznih institucij, ki bi lahko zagotovile bolj zdrav razvoj otrok. Družine so funkcionalno opremljali, skupaj pa smo jih usposobili do te mere, da zmorejo sami poskrbeti za dobrobit družine. To je pomembno zato, ker tretja oseba, ki vstopa v družino, vidi reči objektivno, postavi družini zrcalno sliko in s tem postanejo problemi bolj rešljivi. Člani se bolj konstruktivno vključujejo v reševanje situacije, v kateri so se znašli,« je izpostavila Anita Ogulin.

Volja vselej najde pot vključuje družine iz vseh slovenskih regij. »Nekatere družine spremljamo eno leto, druge po tri leta,.. Tam, kjer je revščina dolgotrajna in so že dolgo zunaj trga dela, pa tudi zdravje šibko, je situacija bolj kompleksna. Po tem, ko si družina opomore, jo periodično povabimo na pogovor ali jo obiščemo, da vidimo, kako se znajdejo. Ko se potrdi, da zmore sama, jo prepustimo,« je povedala Anita Ogulin. Poudarila je, da si želijo delati na aktivaciji družin, saj je veliki večini tistih, ki se znajdejo v stiski, pomembno, da svojo vrednost znova uresničijo v neki novi delovni zgodbi.