Da tone pridelkov ne bi šle v nič

Akcija v pomoč kmetom naj bi potekala vsako soboto vsaj do novega leta.

Objavljeno
24. oktober 2015 23.06
J. Z. G., NeDelo
J. Z. G., NeDelo

»Kmetje podpirajo nas, mi pa bomo podprli kmete,« je motiv za akcijo Rešimo slovenske pridelke predstavila voditeljica Zveze brezposelnih Slovenije, Radmila Mihelič. S projektom želijo kmetom s presežki pridelkov, ki jih ne morejo prodati, omogočiti, da na organiziran način in ceneje pridejo do kupcev. Danes so naredili šele prvi korak, v prihodnje pa upajo tudi na pravo trgovino.

»Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je že najmanj zadnji dve leti naša podpornica, saj našim članom omogoča pridelavo zelenjave na svojih poljih, kar spodbuja aktivnost, hkrati pa ima vsak od njih nekaj od prodaje pridelkov,« je pojasnila Miheličeva, ki se ji je ideja o akciji porodila po protestu kmetov za pravičnejše in poštene cene odkupa njihovih pridelkov prejšnji teden. Ker je bilo časa za organizacijo le nekaj dni, so se tokrat odzvali zgolj v Ljubljani (na fotografiji) in Vipavi, kjer je prodaja pridelkov potekala pred tamkajšnjim gasilskim domom – in na tak način naj bi to potekalo tudi v prihodnje po vsej državi. »Kljub temu da odziv še ni množičen, je danes naprodaj 800 kilogramov česna, dve toni krompirja in tona korenja, in to le od treh kmetov iz primorske in osrednjeslovenske regije. Koliko presežkov mora biti šele po vsej državi!«

Z akcijo želijo preprečiti, da bi pridelki propadli, »na drugi strani pa bodo tudi potrošniki zadovoljni, ker bodo dobili kakovostno in domačo ozimnico«, je dejala Miheličeva, »četudi ne povsem pravih mer in oblik, in temu bodo prilagojene tudi cene«. Akcijo nameravajo nadaljevati vsako soboto do novega leta, pri čemer upajo, da se jim bo pridružilo čim več kmetov iz vseh regij. V sodelovanju s KGZS nameravajo v prihodnje vzpostaviti organizirano trgovino, v kateri bodo lahko tudi gostinci odkupovali ekološko in integrirano pridelano zelenjavo, prodaja pa naj bi potekala tudi na terenu. »Kot včasih, ko smo ozimnico od kmetov nakupili kar na dvorišču svojega delodajalca.« To bi bil zagotovo korak v smeri manjših zavržkov hrane, večje samopreskrbe, pa tudi prihranka pri uvozu zelenjave iz tujine.