Tiskane izdaje
Ljubljana – Pravkar končane olimpijske igre v Pekingu so pritegnile pozornost tudi slovenskega občinstva, je pokazala tokratna ponedeljkova anketa. Slovenska javnost je z nastopom naših športnikov zelo zadovoljna in jim privošči denarne nagrade in športno pokojnino.
Ali spremljate prenose olimpijskih iger v Pekingu? To je bilo prvo vprašanje, ki so ga zastavili anketarji. Da jih spremljajo redno, je odgovorilo 9,8 odstotka vprašanih, pogosto 12,6 odstotka, občasno kar 57,7 odstotka, 19,9 odstotka pa jih iger sploh ne spremlja. Vsaj občasno je torej olimpijske igre spremljalo štiri petine anketiranih.
Pri tem obstajajo razlike med moškimi in ženskami. Delež takih, ki redno ali pogosto spremljajo igre, je med moškimi večji kot med ženskami, takih, ki jih sploh ne, pa je med ženskami več. A vendar je tudi med ženskami le slaba četrtina takih, ki si ni ogledala prav nobenega prenosa (med moškimi 15 odstotkov).
Zanimivo je, da je pogostost spremljanja prenosov povezana tudi z izobrazbo. Delež tistih, ki iger sploh ne spremljajo, je višji med manj izobraženimi, tistimi z izobrazbo, ki je nižja od srednje. Razlike glede na starost pa niso statistično pomembne.
Na vprašanje, kako so zadovoljni z nastopi naših športnikov na tokratnih olimpijskih igrah, sta dve tretjini anketiranih (66 odstotkov) izbrali najvišjo možno oceno, zelo zadovoljen. Še nadaljnja četrtina (26,4 odstotka) pa je izbrala odgovor zadovoljen. Nekaj (3,2 odstotka) je bilo neodločenih (niti zadovoljen niti nezadovoljen), en sam anketiranec (0,2 odstotka) pa je odgovoril, da je nezadovoljen. Ponujenega odgovora zelo nezadovoljen ni izbral nihče. Srednja ocena na lestvici od 1 (zelo nezadovoljen) do 5 (zelo zadovoljen) znaša pri tem vprašanju 4,7. Z nastopom naših športnikov v Pekingu je torej slovenska javnost izredno zadovoljna.
Kako pa je s finančnim ovrednotenjem tega zadovoljstva? Naši športniki na olimpijskih igrah za zlato kolajno dobijo 40 tisoč evrov, za srebrno 30 tisoč, za bronasto pa 20 tisoč evrov. Večini anketirancev (53,7 odstotka) se te nagrade zdijo primerne, dobri tretjini (35,3odstotka) pa še prenizke. Da so previsoke, je menilo le 4,8 odstotka vprašanih.
Pri tem vprašanju glede na starost in izobrazbo ni statistično pomembnih razlik. Obstajajo pa pomembne razlike glede na spol. Med moškimi je dobrih 42 odstotkov takih, ki se jim zdijo nagrade prenizke, med ženskami pa le slabih 29 odstotkov. Delež tistih, ki menijo, da bi bile nagrade lahko višje, narašča tudi s pogostostjo spremljanja iger. Med vprašanimi, ki igre spremljajo pogosto, ni nobenega, ki bi menil, da so nagrade previsoke, dobrih 63 odstotkov pa je takih, ki menijo, da so prenizke.
Zadnje vprašanje pa se navezuje na pobudo dobitnika zlate medalje Primoža Kozmusa o športni pokojnini oziroma dosmrtni mesečni renti. Kot kaže, ji je javnost naklonjena. S tem, da bi morali športniki, ki uspešno nastopajo na olimpijskih igrah, po koncu kariere dobiti tudi tovrstno rento oziroma pokojnino, se je strinjala polovica vprašanih (52,2 odstotka), tretjina (32,6 odstotka) pa ne. Brez odgovora je bilo 15,2 odstotka vprašanih. Kot pri prejšnjem vprašanju tudi pri tem velja, da so pobudi bolj naklonjeni športni navdušenci; delež podpornikov je višji med tistimi, ki igre pogosteje spremljajo.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela!
