Tiskane izdaje
Maribor - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je na spominski slovesnosti ob 18. obletnici pekrskih dogodkov pred nekdanjim 710. učnim centrom Teritorialne obrambe v Pekrah dejala, da je natanko za eno človekovo polnoletnost minilo od tistega živčnega dneva, ki je stresel in "streznil" Slovenijo pred razglasitvijo samostojnosti.
Dejala je, da je na sanje o lastni državi takrat prvič legla senca možnega vojaškega spopada. "Danes smo tu zato, ker se Slovenci tega nismo ustrašili, ampak smo se postavili po robu jugoslovanski armadi. Ne da bi posebej razmišljali, smo zakoličili simbolni mejnik slovenske državnosti," pravi Kresalova.
Po njenih besedah je bilo tisto, kar se je v Pekrah dogajalo maja leta 1991 več kot incident med Teritorialno obrambo in policijo na eni ter jugoslovansko armado na drugi strani. Učna centra na Igu in v Pekrah sta bila namreč zasnutka prve lastne mirnodobske vojske v slovenski zgodovini in oklepniki, ki so obkolili učni center, so bili začetek zadnjega brezupnega poskusa, da bi to preprečili.
Dejala je, da je bil to čas, ko je vsa Evropa pela o vetru sprememb, čeprav je na drugi strani drhtela v negotovosti. Kresalova je spomnila, da je leto kasneje, ko so Mariborčani s svojimi telesi zaustavili vojaške oklepnike, Slovenija postala članica Organizacije združenih narodov.
"Srce in razum, razsodnost in pogum dobivata bitke skupaj, z roko v roki. Spoštljivo se priklanjam tukaj in zdaj obojemu, še prav posebej pa tistemu iskrenemu vzgibu, ki je Mariborčane strnil v živi zid pred oklepniki jugoslovanske armade. Takrat je pod vojaškim oklepnikom padla tudi prva žrtev osamosvojitvene vojne. Njegova imena se spominjamo z žalostjo in spoštovanje - Josef Simčik," je še povedala Kresalova.
Ministrica za obrambo obiskala Vojašnico generala Maistra v Mariboru
Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je ob pekrskih dogodkih v družbi načelnika Generalštaba Slovenske vojske Alojza Šteinerja obiskala Vojašnico generala Maistra v Mariboru, kjer se je srečala z zaposlenimi, ki so bili leta 1991 pripadnice in pripadniki 710. učnega centra v Pekrah.
Ob tej priložnosti je ministrica povedala, da je bil 23. maj leta 1991 poseben, drugačen dan, "ko smo doživljali drugačne občutke kot danes". Kot je pojasnila Jelušičeva, je takrat država zaposlenimi v učnih centrih v Pekrah in na Igu zaupala pomembno nalogo, in sicer urjenje bodočih vojakov za slovensko državo.
Šteiner je dejal, da bodo pekrski dogodki v njegovem vojaškem poklicu ostali zapisani na najpomembnejšem mestu. "Tukaj se je začelo, tukaj smo delali prvi preizkus ob sporu, ki se je potem nadaljeval z jugoslovansko armado. Brez te izkušnje bi pozneje junija leta 1991 težko izšli kot tisti, ki smo potegnili boljši kos pogače," pravi Šteiner.
Usposabljanje v Pekrah, ki se je začelo maja leta 1991, je od samega začetka ogrožala takratna Jugoslovanska ljudska armada (JLA) s stopnjevanjem pritiskov, s silo pa ga je poskušala prekiniti s t.i. pekrskimi dogodki. Uvod v te dogodke je bilo namreč zajetje dveh pripadnikov JLA, ki sta iz neposredne bližine učnega centra z daljnogledoma opazovala usposabljanje nabornikov v centru.
