Tiskane izdaje
Tomačevska cesta je na odseku od Kranjčeve ulice do južnega uvoza na parkirišče P4 (nasproti upepeljevalnice) urejena enosmerno. Na preostalem delu do Clevelandske ceste je promet urejen dvosmerno. Enosmerni sta še Koželjeva ulica (od Tomačevske ceste v smeri Kranjčeve ulice) in povezovalna dovozna pot (od Tomačevske v smeri Jarške ceste). V okolici Žal pa je urejenih tudi več začasnih parkirišč.
V Mariboru bo posebna prometna ureditev v okolici pokopališča Pobrežje veljala še do 20. ure. Zaprt je del Ceste XIV. divizije med Osojnikovo in Šolsko ulico, na delu Ceste XIV. divizije med Osojnikovo ulico in Ulico bratov Greifov pa je promet urejen izmenično enosmerno. Vozniki lahko parkirajo na parkirišču ob Osojnikovi, Cvetlični, Prečni, Kosovelovi ulici (MČ Pobrežje) in ob hitri cesti.
Številne aktivnosti predsednika republike
Predsednik republike Danilo Türk je ob dnevu spomina na mrtve na ljubljanskem Pokopališču Žale ob 10.00 uri položil venec pri Pomniku padlim v vojni za Slovenijo 1991, ob 10.15 uri venec pri Spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije 1941-1945, ob 10.30 uri pa je položil venec pri Kostnici žrtev 1. svetovne vojne.
Ob 14.00 uri je predsednik Danilo Türk položil cvetje na grob Janeza Drnovška na pokopališču v Zagorju ob Savi. Ob 16.30 bo predsednik položil venec k spominskemu obeležju ob Breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu.
Ob 9.00 uri je venec predsednika Republike Slovenije k spomeniku padlim borcem v Begunjah na Gorenjskem položil generalni sekretar Urada predsednika Republike Slovenije Stojan Tramte.Predsednik države Danilo Türk je danes položil venec k spomeniku v Spominskem parku na Teharjah, pred tem pa je venec položil tudi k spomeniku frankolovskim žrtvam na Frankolovem. Teharskim žrtvam pa se je poklonil tudi celjski župan Bojan Šrot.
Predsednik države položil venca k spomeniku na Teharjah in Frankolovem
Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno. Ponovno je začelo delovati konec maja 1945, ko so vanj namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem.
Konec maja leta 1945 so partizanske oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še približno 3000 domobrancev. Po ocenah poznavalcev je šlo skupaj za okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.
Na mestu zločinov sta postavljena spomenik in spominski park Teharje, ki naj bi prispevala k spravi. Spominski park Teharje je osrednji državni park RS, ki je posvečen zamolčanim žrtvam povojnih pobojev. Objekt je bil odprt oktobra leta 2004.
Največji zločin, ki ga je nemški nacistični okupator storil v času okupacije Slovenije, je bil izvršen 12. februarja 1945, ko so v Stranicah na obcestne jablane obesili sto Slovencev. Najmlajši med njimi je štel komaj 16, najstarejši pa 64 let.
Obešanje ob glavni cesti Celje - Maribor je bil, kakor je takrat prebivalce Spodnje Štajerske z letaki obveščal okupator, povračilni ukrep za uboj celjskega "kreisführerja" in "landrata" Antona Dorfmeistra. Slednji je bil v zasedi, ki jo je 2. februarja postavil drugi bataljon XIII. brigade Mirka Bračiča v soteski Tesno, ranjen v glavo, medtem ko se je peljal v koloni vozil iz Slovenskih Konjic proti Celju. Dorfmeister je za posledicami poškodb drugi dan po napadu umrl v celjski bolnišnici.
Danes na ta zločin, ki je v javnosti poznan kot "frankolovske žrtve", opominjata grobova v Spodnjih Stranicah ob regionalni cesti Celje - Maribor, v bližini pa je postavljena tudi muzejska zbirka. Zadnja leta skrbi za ohranitev spomina na žrtve Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev.
Komemorativna slovesnost pri partizanskem grobišču
Pri partizanskem grobišču na pobreškem pokopališču v Mariboru je bila ob današnjem dnevu spomina na mrtve komemorativna slovesnost. Delegacijo predstavnikov mestne občine, veteranskih organizacij in Slovenske vojske je vodil župan Franc Kangler, ki je zbrane tudi nagovoril.
Kangler je poudaril pomen ohranjanja spomina na vse tiste, ki so za svobodo žrtvovali svoja življenja. Kot je dejal, je Maribor v prelomnih obdobjih zgodovine vselej plačal najvišjo ceno. Ob tem je spomnil, da so na pobreškem pokopališču grobovi številnih narodnih herojev, tudi generala Rudolfa Maistra.
Po komemorativni slovesnosti pri partizanskem grobišču je Kangler skupaj s predstavniki veteranskih organizacij in Slovenske vojske položil venca na grobišče padlih v prvi svetovni vojni in na grobišče sovjetskih ujetnikov, ki so umrli v Mariboru v zimi 1941/1942.
Stres: Vsi smo rojeni za svetost
Celjski škof Anton Stres je ob prazniku vseh svetih v svojem nagovoru v stolni cerkvi sv. Daniela poudaril, da človek ni na svetu zgolj po slepem naključju, ampak ima svoj cilj: "To je duhovna kakovost življenja, njegova moralnost in vrednote, za katere živi in se jim je pripravljen popolnoma posvetiti." Po njegovem so vsi ljudje rojeni za svetost.
Po besedah Stresa je človekovo življenje potovanje proti cilju, ta cilj pa imenujemo svetost. "Tega cilja ne moremo zgrešiti in potovanja ne zapraviti, če poslušamo Božjega Sina Jezusa Kristusa, sledimo njegovemu zgledu, doživimo njegovo odrešenje in s tem postanemo tudi deležni njegovega vstajenja," je dejal. Opozoril je, da so svetniki zgled in vzor, da je mogoče živeti tako, "da duhovne vrednote vedno bolj odločno in dosledno postavljamo na prvo mesto. S tem dosežemo krščansko, pa tudi človeško popolnost," je med drugim dejal.
Kramberger ob dnevu vseh svetih daroval mašo na Pobrežju
Mariborski nadškof Franc Kramberger je ob dnevu vseh svetih mašo daroval v župnijski cerkvi Sv. Marije - Matere Cerkve na Pobrežju. V svojem nagovoru je nadškof poudaril, da naš čas zahteva zrele osebnosti, "sposobne, da uresničijo svetost v vsakdanjem življenju", zato so po njegovem "svetniki danes še toliko bolj potrebni".
Kramberger je v svojem nagovoru poudaril, da so bili vsi, ki so bili v Rimsko-katoliški cerkvi razglašeni za svetnike, samo ljudje, predani Bogu in bližnjim.
V RKC 1. novembra slovesno, evangeličani o nesmrtnosti, pravoslavni in muslimani ne praznujejo
Katoliška cerkev se 1. in 2. novembra, ko obhajajo slovesna bogoslužja, spominja vseh svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni, in vseh pokojnih. V Evangeličanski cerkvi 1. november posvetijo spominu na pokojne in razmišljanju o nesmrtnosti, Pravoslavna cerkev in muslimani na ta dan ne praznujejo, so pojasnili predstavniki verskih skupnosti.
"Čeprav je v splošni zavesti 1. november v glavnem praznik, ko se spominjamo naših rajnih, je v Katoliški cerkvi tak dan 2. november. 1. november je bolj praznik vseh svetnikov, vseh ljudi, ki so na svetu živeli krščansko tako izjemno in nadpovprečno zvesto evangeliju in nauku Jezusa Kristusa, da jih imenujemo svetniki," je pojasnil celjski škof Anton Stres.
"Praznik vseh svetnikov, malo bolj uradno je vseh svetih, je nastal iz zavesti, da je poleg tistih svetnikov, ki jih razglasimo za svetnike, prav gotovo neprimerno veliko ljudi, ki nikoli ne bodo razglašeni za svetnike, ker tega procesa za razglasitev zanje ni nihče začel," je dejal Stres.
Praznik 2. novembra, ki ga imenujejo dan vernih rajnih, pa je v Katoliški cerkvi, tako Stres, tisto, kar je "danes v splošnem bolj 1. november, ko obiskujemo grobove naših rajnih".
Na dan vseh svetih v Katoliški cerkvi obhajajo slovesno bogoslužje, namenjeno vsem svetnikom, ki uradno ne bodo nikoli razglašeni za svetnike. Navadno pa prav tako na ta dan, ko ljudje obiskujejo pokopališča, prinašajo cvetje in prižigajo sveče, opravijo še poseben obred blagoslova grobov.
Kot je pojasnil škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša, v Evangeličanski cerkvi za 1. november, ki ga v cerkveni terminologiji imenujejo dan vseh svetih, posebnih svečanosti ali bogoslužij ne prirejajo. "Na ta dan se spomnimo svojih pokojnih, na pokopališča odnesemo rože in sveče. Na nedeljo pred vsemi svetimi in tudi na nedeljo po vseh svetih je v cerkvah tudi veliko molitev, ko se ljudje spomnijo svojih umrlih svojcev in jih priporočajo Božji neskončni ljubezni," je opisal Erniša.
"Vsekakor pa je dan mrtvih v nekem smislu morda bolj kot ostali dnevi v letu povezan tudi z religioznim razmišljanjem o življenju, smrti, vstajenju od mrtvih in večnosti. Upanje in vero v življenje po smrti najdemo namreč v skoraj vseh religijah. Nesmrtnost je prastaro človekovo hrepenenje," je ocenil škof.
Pravoslavni kristjani 1. novembra ne praznujejo. Pri njih so pokojnim namreč posebej posvečene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice, je pojasnil paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković.
Po njegovih besedah se tako ljudje v ta namen štirikrat letno zberejo pri maši v cerkvi ali na pokopališču. Navadno na grobove ne prinašajo cvetja, ampak jih okadijo s kadilom, pokojnim prižigajo sveče, sicer pa poudarjajo "sakralni pristop ter spomin na pokojne v molitvi". Duhovnik namreč iz posebne knjižice "čitule" prebira imena vseh pokojnih, ki se jih ljudje spominjajo in zanje molijo.
Kot je še pojasnil Bošković, so namreč po starokrščanski pravoslavni navadi sobote posvečene pokojnim, nedelje, ki sledijo, pa so dnevi življenja in radosti, saj je na ta dan vstal Jezus Kristus.
Islam kot religija s 1. novembrom po besedah tajnika Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića "nima pravzaprav nič".
Nekateri pripadniki islamske skupnosti pa se, ker so integrirani v okolje in ga skušajo posnemati, odpravijo na pokopališče in preživijo nekaj trenutkov na grobu svojih najbližjih.
"Mi, muslimani, se svojih umrlih spominjamo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramazama," je pojasnil Porić. Takrat se ljudje odpravijo na pokopališče in ob tej priložnosti "izrečejo kakšno molitev".
Spominska slovesnost v koncentracijskem taborišču v Gonarsu
V Gonarsu v Furlaniji je bila spominska slovesnost ob današnjem dnevu spomina na mrtve, ki jo vsako leto prireja občinska uprava iz Gonarsa pod vodstvom župana Ivana Cignole. Spominske slovesnosti se je udeležil tudi podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora.
Vence pred spominsko obeležje ob kostnici so položili tudi predstavniki stranke Slovenska skupnost in krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturna in gospodarska zveza (SKGZ).
Klavora je v svojem nagovoru podčrtal predvsem pomen današnje Evropske unije, ki je zrasla na trpljenju vseh tistih, ki so zaradi svobodoljubja trpeli, prav tako pa se je spomnil žrtev in umrlih v taborišču v Gonarsu, katerih število natančno še ni znano, saj "mora zgodovina še veliko raziskati, a to smo vsi dolžni storiti, če hočemo, da se kaj podobnega ne bi dogajalo več".
