Tiskane izdaje
Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu) Jože Trontelj je v svojem nagovoru poudaril, da je današnji dan neločljivo povezan s Trubarjem in njegovo vlogo pri nastanku slovenskega knjižnega jezika, poroča STA.
Primož Trubar (1508-1586) je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik.
Kot je pojasnil Trontelj, je bil Trubar skupaj s svojim vzornikom Martinom Lutrom razočaran nad površnostjo najodgovornejših za tedanjo evropsko civilizacijo. Če bi se Trubar po nekem čudežu vrnil v današnji svet, pa bi bil zagotovo zgrožen nad nepoštenjem sedanje elite, mednarodne in domače, prizadet zaradi lakomnosti novodobnih bogatašev ter globoko razočaran tudi nad splošnim stanjem duha Slovencev.
»Vrline, ki so jih pred stoletji zagovarjali ljudje kot Trubar, stojijo še danes. Rečemo jim vrednote, večina ve zanje, le ne spoštuje jih več,« je izpostavil Trontelj in opozoril predvsem na naraščajočo potrebo po etiki. Po njegovih besedah smo danes zaradi »zlorab in nespameti v globalni krizi. Naše edino upanje je, da ponovno prisluhnemo modrosti in upoštevamo etični uspeh. Tega se lahko učimo od mnogih mislecev, tudi Trubarja. Brez dogovora o novem svetovnem redu na etičnih temeljih naša civilizacija nima prihodnosti«, je še povedal.
Slovesnost so sicer organizirali Občina Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji in Slovensko protestantsko društvo Primož, v okviru programa pa so odprli tudi slikarsko razstavo Draga Petrovića z naslovom Človek podoba.
Reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in nastanka novih Cerkva, se je začelo na današnji dan leta 1517, ko je katoliški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luter na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.
Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je sicer po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V tem času je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča.
V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2002 v popisu za evangeličane izreklo 14.736 ljudi, kar predstavlja 0,8 odstotka vsega slovenskega prebivalstva, za pripadnike drugih protestantskih veroizpovedi pa 1399 ljudi oz. 0,1 odstotka prebivalstva. Velika večina slovenskih protestantov živi v Prekmurju.
