Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

V Sloveniji na današnji dan prvič obeležujemo vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. V sklopu tega bodo danes na gradu Rajhenburg predvajali film Angele Vode, Skriti spomin.

Objavljeno
23. avgust 2009 18.10
L.Š./STA
L.Š./STA
Ljubljana - V Sloveniji bomo danes prvič obeležujemo vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Študijski center za narodno spravo bo namreč skupaj z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Občino Krško in TV Slovenija na gradu Rajhenburg v Brestanici spominski dan obeležil s predvajanjem filma Angela Vode, Skriti spomin.

Evropski parlament je aprila letos sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta, dneva, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov oz. pakt med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Definiciji totalitarizma ustreza tudi titoizem


Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič je pojasnila, da vrednote demokracije niso dane enkrat za vselej, ampak jih je treba vedno znova krepiti. Prepričana je, da je prav film sredstvo izobraževanje, ki lahko mladim približa čas totalitarizma.

Kot je dejala, je totalitarizem režim, v katerem država oz. monopolna stranka nadzoruje vsa področja družbenega in tudi zasebnega življenja. V totalitarnem sistemu po njenih navedbah ni delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno oblast, ni strankarskega pluralizma, demokratičnih volitev, ustanove in organizacije pa so zgolj sredstvo v rokah politične elite.

Veliko vlogo v totalitarnih sistemih ima politična policija, civilna družba je izpostavljena nasilju, obstaja močan nadzor nad mediji, prav tako ima veliko vlogo tudi cenzura, je pojasnila direktorica študijskega centra in dodala, da je boj proti "sovražnikom", razrednim ali kateri koli drugim, pogoj za ohranitev totalitarnega režima.

Ob tem je poudarila, da definiciji totalitarizma ustreza tudi titoizem oz. komunistični režim v Titovi Jugoslaviji. Po njenih besed ni bilo velikih razlik v primerjavi z drugimi totalitarnimi sistemi. Kot je zatrdila, sama daje vse totalitarne in avtoritarne režime na "skupni imenovalec", tudi tistega, "ki je bil v Jugoslaviji vse do njenega razpada".

Valičeva je izpostavila, da se je Evropa zedinila na "skupnem imenovalcu", in sicer, da so si vse žrtve totalitarnih režimov med seboj enake. "Žrtev je žrtev, ne glede na to, kdo jo je mučil in ubil," je dejala in pojasnila, da je značilnost totalitarnih režimov nespoštovanje človeka.

Pri tem je opozorila na tiste ljudi v Sloveniji, ki so bili v času komunističnega režima "na temni, zamolčani strani", in od katerih so bili mnogi v tem obdobju, ne samo materialno in socialno prikrajšani, ampak so izgubili tudi svoja življenja.

Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je v petek pozvala slovensko javnost, naj se danes pridruži vseevropskemu dnevu spomina. Po mnenju komisije sta v slovenskem javnem mnenju nacizem in fašizem primerno ovrednotena in zavržena, komunistični totalitarni režim pa na tako nedvoumno obsodbo še čaka.

SDS: Vladajoča oblast vseevropskemu dnevu spomina ne namerava nameniti pozornost

V SDS so v petek glede današnjega spominskega dneva poudarili, da je zaskrbljujoče, da se znotraj političnega prostora ne morejo poenotiti tako glede obsodbe zločinov revolucionarne oblasti med in po vojni kot tudi glede obsodbe totalitarizmov. Po mnenju poslanke SDS in predsednice komisije za človekove pravice Eve Irgl vladajoča oblast in najvišji predstavniki države vseevropskemu dnevu spomina ne nameravajo nameniti pozornosti.

Poslanec SD Miran Potrč pa je prav tako v petek poudaril, da sam najbolj soglaša s tistimi, ki opozarjajo pred kakršnimi koli poenostavitvami in predlagajo "pošteno zgodovinsko analizo". Po njegovih besedah bi morali vsi, tudi Cerkev, prispevati k temu, da se zgodovinska dejstva prikazujejo celovito in objektivno, ne pa da se pojavljajo poenostavljanja in enostranske ocene.

Angela Vode zaprta na Rajhenburgu

Kot piše v vabilu študijskega centra na današnjo prireditev, je bila na Rajhenburgu v času komunističnega režima zaprta tudi publicistka, soustanoviteljica OF in borka za pravice žensk Angela Vode, ki je bila žrtev vseh treh totalitarizmov, tj. fašizma, nacizma in komunizma.

Med drugo svetovno vojno je bila najprej zaprta v italijanskih zaporih, pozneje pa poslana v nemško koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Po koncu vojne je bila na Nagodetovem procesu leta 1947 obsojena na dvajsetletno zaporno kazen.

Javno predvajanje filma se bo začelo ob 19. uri. Do sedaj so svojo udeležbo potrdili predsedniki nekaterih političnih strank, poslanci DZ in Evropskega parlamenta, predstavniki cerkvenih in posvetnih institucij ter predstavniki lokalnih skupnosti, še piše v vabilu.