Danes v Budimpešto in Bratislavo, jutri v Varšavo

Krepitev gospodarskega sodelovanja med sosednjima državama in ocena napredka čezmejnih infrastrukturnih projektov na področju energetike in prometa sta bili ključni temi današnjih srečanj slovenskega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca v Budimpešti. Vrtovec se je sestal z ministrom za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Pétrom Szijjártóm in ministrom za inovacije in tehnologijo Madžarske Lászlóm Palkovicsem. Slovenska delegacija je bila danes tudi v Bratislavi, zunanji minister Anže Logar pa gre jutri v Varšavo.

Minister Vrtovec je z madžarskima kolegoma pregledal čezmejne projekte na področju zemeljskega plina, električne in jedrske energije ter obnovljivih virov energije, zapisane v lani pripravljenem memorandumu. Gradnja daljnovoda Cirkovce–Pince se bo začela predvidoma septembra, je po srečanju povedal minister Vrtovec. Ta dvojni visokonapetostni daljnovod bo slovenski elektroenergetski sistem povezal na vzhod, zagotovil zanesljivejšo preskrbo z električno energijo in pripomogel k zmanjšanju izpustov CO2. Načrti za daljnovod se že najmanj desetletje zapletajo pri določanju trase poteka, saj so se ga tamkajšnji prebivalci poskušali znebiti. Eles sedaj za projekt že pridobiva gradbeno dovoljenje, gradnja pa se bo začela septembra.
 

Lendava bo bliže Ljubljani

Ministri so se na srečanju v Budimpešti pogovarjali tudi o morebitni gradnji nove železniške povezave Beltinci–Lendava in naprej čez mejo do madžarskega Redicza. Predvsem lendavska občina si za to povezavo prizadeva že najmanj dve desetletji, saj je lendavski konec sedaj odrezan od slovenskega železniškega omrežja in iz Lendave po železniških tirih v notranjost Slovenije blago lahko potuje le skozi Hrvaško. Do zdaj velikega razumevanja za njihove želje ni bilo, zdaj pa se obe državi o gradnji te proge, ki je v interesu Slovenije, vse resneje pogovarjata. Tega se je razveselil lendavski župan Janez Magyar, ki opozarja, da je lendavska industrija brez navezave na slovensko železniško omrežje v slabšem položaju, poleg tega so v Lendavi skladišča goriva za blagovne rezerve, za katere bi bila prav tako dobrodošla cenejša in varnejša transportna pot.
 

»Višegrad« vse bliže Ljubljani – je res?

Predsednik republike Borut Pahor je danes obiskal slovaško predsednico Zuzano Čaputovo. Spremljajo ga ministra Zdravko Počivalšek in Simona Kustec ter predstavniki več slovenskih podjetij. Zunanji minister Anže Logar pa bo jutri na delovnem obisku v poljski prestolnici Varšavi. Zdi se, da se Slovenija pogosteje obrača k Višegrajski skupini držav Češki, Madžarski, Poljski in Slovaški. Povezave z Višegradom so pogosto predmet kritik, ki letijo na Janševo vlado, predvsem zaradi pomislekov o vladavini prava na Poljskem in Madžarskem. Pregled dosedanjih stikov kaže, da je tudi prejšnja vlada sodelovala s kolegi iz skupine V4, stiki članov sedanje vlade z državami iz skupine V4 pa ne odstopajo bistveno od stikov z drugimi državami.
 

Kaj ima Slovenija skupnega z Višegradom?

Nabor mnenj in skupnih interesov držav višegrajske četverice in Slovenije je bogat, verjameta Juraj Chmiel in Krzysztof Olendzki, veleposlanika Češke in Poljske v Sloveniji. »Države podpirajo močno kohezijsko politiko v EU, ki jo razumejo kot srčiko evropskih vrednot. Vzajemno razumevanje se izkazuje tudi v skupni podpori državam Zahodnega Balkana in njihovi priključitvi Evropski uniji kot poti k stabilizaciji in blagostanju. Skupna stališča imamo do vprašanj o prosti in pošteni trgovini ter jedrski energiji. Želimo si, da bi se Višegrajska skupina v EU uspešno lotila vprašanj, ki zadevajo Srednjo Evropo. Na skupnih področjih si prizadevamo za sinergijo v razširjenem formatu V4+,« sta veleposlanika zapisala v pismu ob nedavnem Poljskem prevzemu enoletnega predsedovanja V4 od Češke.

Spomnila sta, da države V4 skupaj predstavljajo drugi največji izvozni trg Slovenije, menjava pa se nenehno povečuje. »Dobesedno – ne moremo živeti drug brez drugega! Tudi način poslovanja držav Višegrajske skupine je podoben tukajšnjemu – osredotoča se na kakovost, natančnost in pametne tehnološke rešitve, kar pozitivno vpliva na učinkovito in zaupanja vredno medsebojno sodelovanje,« sta zapisala veleposlanika.

Kritike pomanjkljive demokracije v dveh od štirih članic skupine V4 veleposlanika zavračata in pravita, da v teh državah ne zatirajo drugačnega mnenja. »Spoštujemo različnost pogledov, kajti časi enoumja so že davno minili in upamo, da se ne bodo nikdar več vrnili. Nasprotniki V4 se morajo zavedati, da izražanje različnih mnenj ne pomeni konca višegrajske povezave. Prav nasprotno, različni pogledi so dobrodošli,« pojasnjujeta veleposlanika.