Danes znana odločitev o dogovoru med občinami in vlado

Brežice – Še pred popoldnevom bo znano, ali bodo občine in vlada lahko sklenile dogovor o financiranju občin v okviru zakona o izvrševanju proračunov (ZIPRS) za leti 2016 in 2017. Občinska in vladna stran sta precej narazen pri povprečnini, občine zahtevajo 536 evrov, zadnji predlog vlade je 524 evrov na prebivalca. Če se občine ne bodo odločile za dogovor, bi lahko dobile še manj.

Povprečnina v predlogu ZIPRS 2016/2017 znaša 519 evrov. Kot so povedali predstavniki občin, jim je minister za finance Dušan Mramor med pogajanji dal vedeti, da bo povprečnina v tej višini tudi obveljala, če občine dogovora ne bodo sprejele. Vlada lahko višino povprečnine določi tudi sama.

Obe strani, ki se bosta dopoldne sestali v Brežicah, si tako kljub zelo različnim željam prizadevata za dogovor, čeprav v občinah poudarjajo, da povprečnina ne sme biti nižja od 536 evrov na prebivalca. Po metodologiji izračuna povprečnine bi ta prihodnje leto morala znašati 652 evrov.

Veliki milijoni

Letošnje prvo polletje je povprečnina znašala 525 evrov, drugo polletje pa 519 evrov na prebivalca. Občine so v nižjo povprečnino privolile, ker je vlada obljubila zmanjšanje stroškov občinam, to pa se ni zgodilo za toliko, kot je bilo predvideno. Občine tako letos ne bodo kar slepo verjele obljubam, saj nekatere zaradi precej manjših sredstev že zdaj niso mogle financirati niti zakonsko določenih nalog. »Občine so postrgale zadnje rezerve. Če bo povprečnina še nižja, investicij ne bo, trpelo bo vse tisto, kar ne spada med zakonsko določene naloge, to je na primer vzdrževanje cest, kultura ...« je povedala generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasmina Vidmar in dodala, da bodo občine udarile tudi višje plače javnih uslužbencev.

Različne možnosti razpleta in kaj to pomeni za državni proračun, ministrstvo za finance pred izidom pogajanj noče komentirati. Je pa Vidmarjeva povedala, da en evro višja povprečnina pomeni okoli dva milijona evrov v državnem proračunu. Pet evrov, za kolikor se razlikujejo predlogi vlade in občin, pomeni torej deset milijonov evrov. »To ni nič, ampak za občine je ogromno. To ne gre v žep nekega župana, ampak gre za občane,« je še dodala.

Kam z dohodnino?

Mestne občine so prav zaradi povprečnine pred dobrim mesecem vložile zahtevo za oceno ustavnosti, glede ustavnosti so podvomile tudi o zakonskem členu, po katerem občine prejemajo dohodnino le do višine primerne porabe, čeprav je dohodnine v občini več. Takšen člen je tudi v predlogu ZIPRS 2016/2017, Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) zahteva, da se člen odpravi. »O tem se niti pogovarjati niso hoteli,« je povedal sekretar ZMOS dr. Miloš Senčur. Le štiri občine letos niso potrebovale finančne izravnave, kar pomeni, da občine denarja nimajo.

Današnji dogovor je zelo negotov glede na to, da so najpomembnejše teme še vedno odprte.