Davčna reforma potrjena že na oktobrski seji?

Ljubljana - Državni zbor je v nadaljevanju današnjega dela zasedanja po skrajšanem postopku s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o davčni službi, ki odpravlja neskladje z ustavo. Kot je pojasnil finančni minister Andrej Bajuk, je temeljni namen predloga zakona o davčni službi odpraviti njegovo neskladje z ustavo. Poleg tega predlaga nekatere nove določbe, s katerimi se med drugim poenostavlja vpis v davčni register, omogoča koordinacija sočasnih davčnih nadzorov drugih članic EU ter podaljšuje rok za zaseg listin. Davčna služba bo zavezance obveščala o stanju terjatev že sredi leta in ne šele konec leta, kot velja sedaj, je še povedal Bajuk.

Druga branja prvih treh zakonov iz paketa davčne reforme

Poslanci so poleg tega opravili druga branja prvih treh zakonov iz paketa davčne reforme: zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davčnem postopku. O vseh treh zakonskih besedilih bo DZ dokončno odločil v četrtek.

Zakon o dohodnini

Temeljni cilj zakona o dohodnini je zmanjšati davčno obremenitev aktivnih dohodkov fizičnih oseb z dohodnino, in sicer preko povečanega neobdavčenega dela dohodkov in preko zmanjšanja progresivnosti obdavčitve aktivnih dohodkov, je pojasnil finančni minister Andrej Bajuk. Vlado pa je pri pripravi predloga zakona vodila tudi težnja po poenostavitvi sistema. Število davčnih razredov se zmanjšuje na tri, stopnje obdavčitve pa se gibljejo med 16 in 41 odstotki.

Poslanci so podprli koalicijsko dopolnilo, po katerem se bo za duševno in telesno prizadete otroke priznala povečana olajšava tudi po 18. letu starosti že pri odmeri dohodnine za leto 2005 in 2006.

Opozicijske poslanske skupine so med drugim predlagale zvišanje osebne olajšave za upokojence, uvedbo davčnega kredita pri reševanju stanovanjskega vprašanja in razširitev nabora upravičencev do donacije v višini pol odstotka obračunane dohodnine zavezanca. Vsa predlagana dopolnila je poslanska večina zavrnila.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb

Predlog zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki predvideva postopno znižanje splošne davčne stopnje na 20 odstotkov do leta 2010, je po besedah državnega sekretarja za davke Andreja Širclja razvojno in konkurenčno naravnan, vključuje pa še spremembe na področju davčne osnove, olajšav in administrativnih poenostavitev.

Poslanski skupini LDS in SD sta se z dopolniloma zavzeli za ohranitev amortizacijskih stopenj za gradbene objekte pri petih odstotkih ter amortizacijskih stopenj za opremo, vozila in mehanizacijo pri 25 odstotkih, a sta bili dopolnili zavrnjeni.

Zakon od davčnem postopku

Z zakonom o davčnem postopku pa naj bi se povečala preglednost davčnega postopka, zagotovila večja pravna varnost davčnih zavezancev ter poenostavilo davčne postopke in s tem zmanjšalo administrativno breme za zavezance. Državni zbor je k predlogu sprejel nekaj koalicijskih redakcijskih dopolnil.

Poslanke in poslanci bodo na naslednji seji razpravljali o posledicah, ki jo bo reforma sladkornega sektorja v EU imela za tovarno sladkorja Ormož. Razpravo je predlagal poslanec LDS Vili Trofenik, ko v ponedeljek ni bil zadovoljen z odgovorom kmetijske ministrice Marije Lukačič na svoje poslansko vprašanje. Večina poslancev se je strinjala, da gre za resen gospodarski in socialni problem za vzhodni del Slovenije, zato so s 55 glasovi za in petimi proti podprli predlog za razpravo.

Zavrnili pa so zahteve Milana M. Cvikla (LDS), Mirana Potrča (SD) ter Saša Pečeta (SNS), da se opravi tudi razprava o ponedeljkovih odgovorih predsednika vlade Janeza Janše na njihova poslanska vprašanja.

Poslanci naprej o uvedbi evra

Sejo pa so poslanke in poslanci začeli z drugo obravnavo zakona o uvedbi evra, ki predstavlja pravno podlago za tekoč prehod poslovanja v tolarjih na poslovanje v evrih, ter novele zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. K nobenemu niso vložena dopolnila, zato bo DZ že v četrtek, 26. oktobra, odločal o njunem sprejemu.

"Predlog zakona o uvedbi evra ureja le tista vprašanja, ki še niso urejena s pravnimi viri EU," je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Žiga Lavrič.

Zakon o uvedbi evra predstavlja pravno podlago za tekoč prehod poslovanja v tolarjih na poslovanje v evrih v javni upravi, pravosodju, na finančnem trgu in v gospodarstvu. Zakon ureja vprašanja, ki še niso podrobno urejena s pravnimi akti EU, predvsem postopke zamenjave tolarjev za evre, obdobje dvojnega obtoka in umik tolarjev iz obtoka.

Noveliranje zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je po Lavričevih besedah potrebno zaradi izpolnjevanja evropskih direktiv in uskladitve z zakonom o gospodarskih družbah. Opozoril je na boljšo preglednost pravil o izdajah, zamenjavah in izbrisih delnic ter uvedbo novega pravnega temelja za razveljavitev zapadlih dolžniških vrednostnih papirjev.