Davčni zakoni uspešno prestali prvo obravnavo

Ljubljana - Državni zbor (DZ) je končal izredno sejo, v okviru katere je v torek in danes opravil prvo obravnavo predlogov sedmih davčnih zakonov, ki jih je pripravila vlada. Vsi predlagani zakoni so primerni za nadaljnjo obravnavo, so z večino glasov sklenili poslanci. Pri tem so soglasno podprli zakon o davčnem postopku, le enega glasu proti pa sta bila deležna zakon o davku na promet nepremičnin ter zakon o davku na vodna plovila.

Predlog zakona o davčnem postopku je v torek zvečer že predstavil državni sekretar za davke Andrej Šircelj. Povedal je, da želi vlada z njim povečati preglednost davčnega postopka in zagotoviti večjo pravno varnost davčnih zavezancev ter poenostaviti davčne postopke in s tem zmanjšati administrativno breme za zavezance. V ta namen je predvidena vrsta rešitev, med njimi je Šircelj izpostavil možnost, da zavezanec izpolni svojo davčno obveznost, tudi če je bila davčna napoved vložena prepozno oz. ni bila vložena.

Za zavezance za dohodnino je najpomembnejša novost predlaganega zakona predvidena pri vlaganju napovedi za odmero dohodnine. Dohodnino bo namreč po novem izračunala davčna uprava z informativnim izračunom, ki se bo štel za davčno napoved, če zavezanec nanj ne bo ugovarjal, je še povedal Šircelj.

Stališča do predloga zakona o davčnem postopku so v torek zvečer že predstavili predstavniki vseh poslanskih skupin, danes pa se je obravnava nadaljevala s splošno razpravo poslank in poslancev.

Vlada predlaga preglednejšo ureditev DDV

Državni zbor je v nadaljevanju izredne seje prešel na prvo obravnavo predloga zakona o davku na dodano vrednost (DDV). V zakonu so ohranjene vse dosedanje sestavine iz veljavnega zakona, vlada pa želi z njim doseči večjo preglednost ureditve DDV, je pojasnil finančni minister Andrej Bajuk. Stopnje davka se ne spreminjajo.

Tudi z novim zakonom o DDV se tako ohranjata obstoječi stopnji DDV - splošna v višini 20 odstotkov ter nižja v višini 8,5 odstotka.

Kot zelo pomembno poenostavitev za zavezance je Bajuk izpostavil zvišanje praga za obdavčljiv promet na 25.000 evrov. V veljavnem zakonu je predpisana oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance do predlaganega praga obdavčljivega prometa v višini približno 20.800 evrov.

Bajuk je napovedal, da se s predlaganim zakonom uvajajo davčna skladišča. Davek se bo obračunal ob iznosu blaga iz davčnega skladišča, kar po njegovih besedah prinaša dodatno poenostavitev za zavezance.

Presežek DDV se bo po novem davčnemu zavezancu vrnil v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV. Pri tem pa vrnitev presežka ne bo več odvisna od njegove višine, je zagotovil Bajuk.

Za davčno obdobje je določen koledarski mesec, glede na višino doseženega obdavčljivega prometa blaga in storitev pa je davčno obdobje lahko tudi koledarsko trimesečje. Odpravlja pa se polletno davčno obdobje, poleg tega pa se zgornji vrednostni limit zvišuje na 210.000 evrov. Zaradi tega se bo po Bajukovih besedah povečalo število zavezancev, ki bodo obračune oddajali na tri mesece.

Predlagani zakon še določa, da zavezanci, ki opravljajo oproščeno dejavnost (npr. šole, vrtci, zdravstveni domovi, društva, nepridobitne organizacije), ne bodo več vodili evidenc in predlagali davčnih obračunov.

Opozicija svari pred zvišanjem DDV

Čeprav predlog zakona o DDV ne predvideva zvišanja stopenj davka, pa so opozicijski poslanci v razpravi izražali bojazen pred tem. Obravnavani zakon odpira vrata zvišanju stopenj DDV, vlada pa ga napoveduje tudi s predlogom proračuna za leto 2008, so opozarjali. Koalicijski poslanci so nasprotno opozarjali, da ta zakon sploh ne govori o dvigu stopenj DDV. Zakonski predlog je po njihovem prepričanju dober, saj vnaša nekatere pomembne poenostavitve.

Tudi finančni minister je zavrnil bojazen, da bo vlada zvišala stopnje DDV. Vlada v predlaganem zakonu res ohranja določilo iz leta 1998, po katerem se lahko stopnja DDV z zakonom o izvrševanju proračuna poveča ali zmanjša za do 15 odstotkov, vendar pa se bo za to odločila le v primeru, da bo to res potrebno, je pojasnil. Zelo verjetno pa ne bo potrebno. "Zaenkrat imamo dobre razloge, da resnično mislimo, da do povišice ne bo prišlo," je zagotovil. Če pa bo, bo vlada to storila v skladu z zakonom in demokratično usmeritvijo Slovenije. "Tega ne bomo storili za vašim hrbtom," je zagotovil poslancem.

Promet z nepremičninami obdavčen z dvema odstotkoma

Po končani obravnavi predloga zakona o DDV je DZ prešel na obravnavo predloga zakona o davku na promet nepremičnin. Predlagani zakon na celovit način ureja obdavčitev prometa z nepremičninami, stopnja davka pa ostaja nespremenjena, je povedal državni sekretar Šircelj. Zakonu ni izrecno nasprotoval nihče od predstavnikov poslanskih skupin, čeprav so v opoziciji predlagali nekatere spremembe.

Davek na dediščine in darila ostaja prihodek občin

Poslanci so nato opravili še prvo obravnavo predloga zakona o davku na dediščine in darila, ki po besedah državnega sekretarja Širclja predstavlja nadgradnjo obstoječega sistema obdavčitve dediščin in daril, ki ga je do sedaj določal zakon o davkih občanov. Predmet obdavčitve bodo nepremičnine, premičnine ter premoženjske in druge stvarne pravice, ki jih zavezanci prejmejo kot dediščino ali kot darilo, pobrani davek pa ostaja prihodek občin, je pojasnil Šircelj.

Brez nasprotovanj spremembam v obdavčitvi vodnih plovil

Kot sedmega, zadnjega iz svežnja davčnih zakonov so se poslanke in poslanci lotili še zakona o davku na vodna plovila. Večjih nasprotovanj predlaganim rešitvam ni bilo, v opozicijskih LDS in SNS so izražali zgolj bojazen, da ne bi spremembe v obdavčitvi plovil imele negativnih posledic za navtični turizem v Sloveniji. Po zagotovilih državnega sekretarja Širclja zaradi nove zakonodaje ni pričakovati večje prodaje plovil, pa tudi za njihovo "preregistracijo" ni realnih razlogov.

Obdavčitev plovil se je doslej urejala v okviru zakona o davkih občanov. Po sedanjih rešitvah, starih več kot 25 let, so obdavčena plovila, ki so daljša od osmih metrov, pri čemer moč njihovega motorja ni upoštevana.

Sedaj naj bi s posebnih zakonom v obdavčitev zajeli plovila, daljša od petih metrov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v evidence plovil. Iz obdavčitve bodo izvzeta plovila, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, tudi tista, ki jih uporabljajo društva za športne namene. Obdavčena bodo tako le plovila, ki se uporabljajo za zasebne namene, in sicer glede na dolžino in moč motorja.

Kot davčni zavezanec je določen lastnik plovila, ki ga bo bremenila letna dajatev, prihodki od davka od plovil pa se bodo stekali v proračune občin. Kot je pojasnil Šircelj, bodo predmet obdavčitve tudi vsa plovila slovenskih rezidentov, ki izpolnjujejo tehnične pogoje za vpis v evidence, vendar so registrirana v tujini.

Sprejeli zakon o minimalni plači

Poslanci so pred koncem izredne seje soglasno s 70 glasovi za sprejeli še zakon o določitvi minimalne plače. Ta določa način usklajevanja minimalne plače in minimalno ter zajamčeno plačo za leto 2006, in sicer s 1. avgustom.

S sprejemom zakona se mudi, je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Delodajalci in delojemalci so se namreč že dogovorili o povečanju plač z veljavnostjo od 1. avgusta dalje, niso pa se dogovorili tudi o povečanju minimalne plače. Zato se pri izplačilih v septembru minimalna plača še ne more povišati za predvideno rast cen življenjskih potrebščin, je opozorila.

Zakon določa, da minimalna plača - to je najnižji znesek, ki ga delodajalec lahko izplača delavcu za delo v polnem delavnem času - od 1. avgusta letos znaša 125.052 tolarja, zajamčena pa 56.970 tolarjev. V naslednjih letih bo minister za delo po posvetovanju s socialnimi partnerji znesek minimalne plače povečal glede na pričakovano rast življenjskih stroškov.

V skladu z dopolnilom, ki je bilo sprejeto v drugi obravnavi v DZ, bodo pri vsakoletni valorizaciji minimalne plače obvezno sodelovali tudi socialni partnerji.