Tiskane izdaje
Brežice – Okoljska ministrica Irena Majcen je odločena, da HE Mokrice ne bodo gradili s sredstvi sklada za vode. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je sicer zavezano zgraditi neenergetski del objekta, vendar postavke za HE Mokrice ni v državnih proračunih za leti 2017 in 2018. Ministrica je s tem »razočarala« koalicijske partnerje in ogrozila cilje infrastrukturnega ministrstva.
»Po poti, kot so se financirale gradnje preostalih štirih spodnjesavskih hidroelektrarn, izvedba zadnje, pete mokriške, ni mogoča. Predvsem zato, ker je bil doslej glavni financer neenergetske infrastrukture sklad za vode,« je pred dnevi ob zadnjem obisku gradbišča HE Brežice dejala Irena Majcen. Obenem je napovedala, da bodo prilivi vodnega sklada v višini dobrih 40 milijonov evrov na leto v prihodnje namenjeni za protipoplavne ureditve na 61 območjih pomembnega vpliva poplav. Stroški zanje bodo vredni več kot 600 milijonov evrov: »Ob tem se iz vodnega sklada ne da investirati tudi v izgradnjo HE Mokrice, za kar bo treba poiskati druge vire. Na MOP teh virov nimamo.«
Medtem ko naši sogovorniki ne nasprotujejo prizadevanju MOP za izboljšanje poplavne varnosti, ministrici očitajo, da je glede HE Mokrice v nasprotju z zakonodajo in enostransko potegnila ročno zavoro. Po koncesijski pogodbi za spodnjo Savo je namreč ministrstvo za okolje zavezano, da iz različnih virov zgradi neenergetski del hidroelektrarn (vodno, državno in lokalno infrastrukturo) ter odkupi vsa zemljišča. Po zakonu o spodnji Savi bi morala biti veriga zgrajena v letu 2019.
Sklad za vode ni edini vir
»MOP smo predlagali, da bi se za HE Mokrice odprla proračunska postavka v višini 10.000 evrov in bi projekt s tem za leti 2017 in 2018 uvrstili v državni načrt razvojnih programov (NRP),« pravi Vojko Sotošek, direktor državnega podjetja Infra, ki pod nadzorom MOP gradi neeneregetsko infrastrukturo na spodnji Savi: »Odprta postavka ne pomeni, da bodo vsa sredstva zagotovljena iz sklada za vode. A omogočila bi nam, da ob morebitni zagotovitvi dodatnega denarja v teh dveh letih začnemo odkupe zemljišč in dokončamo protipoplavno zaščito Krške vasi, Velikih Malenc in Term Čatež, ki bo deloma izvedena že med gradnjo HE Brežice.«
Sklad za vode je bil v dobrem desetletju ključen vir financiranja investicij Infre na spodnji Savi (151 od 237 milijonov evrov). Toda če so bili že delujoči objekti v Boštanju, na Blanci in v Krškem na državnem delu skoraj v celoti zgrajeni iz prilivov sklada za vode (123,8 od 125,2 milijona evrov), je od 112 milijonov do sedaj iz vodnega sklada zagotovljenih za HE Brežice le 27 milijonov evrov. Preostanek je država na Infro preusmerila iz podnebnega sklada (24,2 milijona evrov), dividend energetskih družb za leto 2015 (40,7 milijona) in proračunskih postavk (11,8 milijona). Za HE Mokrice bo država za neenergetski del morala zagotoviti okoli 60 milijonov evrov. Če bo denar za nakup zemljišč na voljo šele v proračunu za 2019, se poskusno obratovanje HE pred letom 2023 skoraj zagotovo ne bo začelo.
Infografika: Delo
Neusklajenost ministrov
»Nad ministrico sem razočaran. V koalicijski pogodbi piše, da bomo nadaljevali z gradnjo verige. Ni mi znano, da bi sprejeli odločitev, da bomo odnehali,« je o neusklajenosti ministrstev in koalicije spregovoril brežiški poslanec SMC Igor Zorčič. »Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je na sredini seji odbora za infrastrukturo ponovil, da je zgraditev HE Mokrice v letu 2020 nujna z vidika zavez Slovenije za dosego 25-odstotnega deleža obnovljivih virov v končni bruto uporabi energije, saj drugače sledijo penali evropske komisije,« pravi Zorčič, predsednik odbora: »Odgovori ministrice me niso prepričali. Odbor je vlado pozval, da predlog proračuna za 2018 dopolni s postavko za HE Mokrice.«
Uvrstitev postavke v rebalans proračuna za leto 2017 je pogojno mogoča le ob vložitvi amandmaja pred novembrsko sejo DZ. Tega Zorčič brez jasne javne podpore direktorjev obeh podjetij, ki gradita spodnjesavsko verigo, Infre in Hidroelektrarn na spodnji Savi (Hess) v večinski lasti Gen energije, ne namerava storiti: »Potrebo, da se gradnja HE Mokrice uvrsti v NRP proračunov za leti 2017 ali 2018, bi pred odborom DZ lahko najbolje utemeljila oba direktorja. Žal se na vabilo nista odzvala.«
Zahtevo po dopolnitvi državnih proračunov, naslovljeno na vlado, so izglasovali tudi brežiški občinski svetniki. Župan Ivan Molan je ogorčen: »Gre za sprenevedanje vlade, ki ne spoštuje lastnega zakona o spodnji Savi. Ob prvih poplavah bomo za škodo tožili odgovorne na vladi. Ko imaš odprto proračunsko postavko, želiš določen projekt izvesti letos, v naslednjem letu ali še pozneje. Če se med letom pojavijo dodatna sredstva, jih lahko razporediš na to postavko. Če je nimaš, tega ne moreš storiti; to kaže jasno namero, da nekdo nečesa ne želi narediti.«
Molan je v imenu posavskih županov napovedal zahtevo po sestanku z Mirom Cerarjem: »On lahko razreši ministrico ali ji naroči izvedbo projekta. Če bi vlada želela razbremeniti sklad za vode, bi morala najti nove vire.« Kot drugi možen ukrep je Molan navedel, da občina ne izda soglasja za redno obratovanje HE Brežice, ki je predvideno za jesen 2018: »Če ne bodo izpolnjene vse zaveze iz prostorskega načrta za HE Brežice, bom svetnikom čez dve leti zagotovo predlagal, da ne izglasujejo soglasja.«
»Prepričani smo, da se bo MOP držalo podpisane koncesijske pogodbe in bo pravočasno omogočilo začetek del na HE Mokrice,« je kljub zapisanemu dejal prvi mož Hess Bogdan Barbič in opozoril, da je trenutna ovira, ki preprečuje začetek gradnje HE Mokrice, postopek pridobivanja čezmejne presoje vplivov na okolje. Slovenija je Hrvaški gradivo o projektu HE Mokrice poslala avgusta lani, prvi rok za pripombe sosedov se je iztekel junija, drugi 10. oktobra, pojasnjujejo na MOP: »Odgovora do danes nismo prejeli, zato bomo v tem tednu obvestili agencijo za okolje, ki vodi postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, da lahko nadaljuje postopek.«
