Delitev na Ravenčane in »Neravenčane« je politično vprašanje

Ravne na Koroškem – Ravenski pravilnik o sofinanciranju športa favorizira klube in društva z večinskim ravenskim članstvom, a ker temu predstavniki športa nasprotujejo, je strokovna komisija predlagala ukinitev diskriminatornega pravila. Župan se je odzval z imenovanjem nove komisije, v kateri ni športnih delavcev, ampak je sestavljena iz občinskih svetnikov.

Februarja lani so občinski svetniki spremenili pravilnik, ki določa vsakoletno razdelitev 144.000 evrov občinskih sredstev za sofinanciranje športa. Med kriterije za razdelitev denarja so vnesli »rezidenčnost« članov klubov in društev, tako da so klubi z večinskim ravenskim članstvom dobili več denarja. Na zahtevo Zveze športnih društev Ravne, ki združuje 25 športnih klubov in društev, je župan Tomaž Rožen nato imenoval strokovno komisijo, ki bi pravilnik popravila in dopolnila, a kot pravi sam, naj bi se ukvarjali z drugimi popravki, in ne z rezidenčnostjo. Vendar pa je komisija športnih delavcev izločila prav načelo nagrajevanja klubov glede na občino bivanja njihovih članov. Kljub temu bi klubi z večinskim ravenskim članstvom lahko dobili nekaj več točk pri ocenjevanju, a to v skupnem seštevku ne bi pomenilo odločujočega dejavnika kot do zdaj.

Rožen zagovarja kriterij rezidenčnosti

Ko bi moral predloge komisije obravnavati občinski svet, je župan točko tik pred sejo umaknil z dnevnega reda ter imenoval skupino svetnikov pod vodstvom podžupana Milana Škafarja. Ta naj bi pripravila nov predlog sprememb, ki bi kriterij rezidenčnosti ohranil in celo okrepil, tako da bi denar razdeljevali samo glede na število Ravenčanov v posameznem klubu ali društvu. »Kriterij rezidenčnosti zagovarjam, saj je občina Ravne edini financer teh programov, nobena druga lokalna skupnost tudi ne zagotavlja objektov klubom, to delamo samo mi.« Rožen meni, da je sistem pravičen, saj »klubi dobijo financiranje za vse vključene ravenske otroke, potruditi pa se bodo morali, da dobijo vire tudi od drugih občin, od koder prihajajo njihovi preostali člani. Najpreprosteje je osirati občino, ki ti edina daje denar in objekte.« Vendar Rožen kljub temu priznava, da gre pri ločevanju na Ravenčane in »Neravenčane« pretežno za politično vprašanje, ne pa toliko za problem športne narave.

Svetnikom novega predloga ni uspelo pripraviti, saj se skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh strank in list, o njem pričakovano ni mogla poenotiti. Danes bodo zato na izredni seji vendar obravnavali predlog strokovne komisije, za katerega pa predsednik Zveze športnih društev Ravne Miran Klančnik meni, da ne bo sprejet, saj naj bi si župan v vmesnem času že zagotovil, da bo večina svetnikov glasovala proti. »Razumemo, da politika odloča o tem, koliko sredstev bo proračun namenil športu. Nesprejemljivo pa je, da želi politika odločati o kriterijih za delitev teh sredstev.« Klančnik meni, da bi bilo prav, da bi tudi druge občine prek klubov sofinancirale programe, ki jih njihovi otroci obiskujejo na Ravnah, da pa je nesprejemljivo diskriminirati klube zaradi članov, ki niso Ravenčani. Ravnanje župana v Zvezi športnih društev Ravne razumejo kot »arbitrarno, politično in nestrokovno poseganje v temelje občinskega športa«, njihov protest je podpisalo 22 klubov in društev, ki delujejo na Ravnah. »Nočemo se deliti na leve, desne, rdeče, črne, rezidente in nerezidente, saj smo vsi enaki, šport združuje,« pravi Klančnik, »na vseh ravneh poteka globalizacija, mi pa se gremo neko homofobijo in zapiramo občinske meje.« Če bo pravilnik sprejet, se klubi po Klančnikovih besedah s tem gotovo ne bodo strinjali, kako se bodo odzvali, pa se še niso dogovorili.