Delo na črno: največ kršitev je med frizerji in gostinci

Strahu pred mobilnimi nadzornimi enotami je precej. Najbolje jo odnesejo tisti, ki svojo dejavnost opravljajo povsem nelegalno.

Objavljeno
11. september 2014 22.08
Frizerski salon PK Hair na Celovški cesti. Ljubljana,12.12.2013
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica
Nova Gorica – Odkar je zaživel nov zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, se je število prijav opravljanja popoldanskih dejavnosti izrazito povečalo. Strah pred mobilnimi enotami, ki preverjajo razmere na terenu, je očitno precejšen. Na Goriškem je v dveh tednih popoldansko dejavnost prijavilo več ljudi kot prej v pol leta.

Toda nelojalne konkurence je še vedno ogromno, obrtniki in podjetniki pa se tudi sprašujejo, ali bo nova zakonodaja resnično zajezila tisto delo na črno, kjer posamezniki svojo dejavnost opravljajo povsem nelegalno.

Patricija Furlan, predsednica sekcije gostincev pri območni Obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je prepričana, da se je nelojalna konkurenca zaradi gospodarske krize v zadnjih petih letih zelo povečala. »Ogromno je kuharjev na domu, na zasebnih zabavah, v različnih kočah in na piknikih. Pred leti so za te storitve ljudje prosili tudi gostince, zdaj pa že nekaj časa nismo več konkurenčni,« ugotavlja. Podobno po njenih besedah velja v primerih turističnih kmetij kljub novi uredbi in zagotovilom tržne inšpekcije, da izvaja nadzor. »Tu pa je še študentsko delo, tako da je poklic natakarja popolnoma razvrednoten, še zlasti v večjih mestih,« opozarja Furlanova, ki priznava, da se gostinci kljub novemu zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno čutijo ogrožene. Obenem upa, da se bodo razmere toliko spremenile, da bodo imeli vsi, ki si kruh služijo v strežbi in gostinstvu, enake možnosti za delo. Do predloga, da bi gostinci sami prijavljali tiste, ki novega zakona ne spoštujejo, pa je zadržana. »To ni naše delo, za to imamo v državi pristojne ustanove in mobilne enote na terenu. Kršitev je vsak konec tedna toliko, da jim dela lep čas ne bo zmanjkalo,« poudarja. Furlanova kljub spremenjeni zakonodaji meni, da bi ta lahko bila fleksibilnejša, predvsem pri zaposlovanju. »Želimo si, da bi bile podjemne pogodbe manj obdavčene, tako da bi takrat, ko je za gostince dela največ, dodatno pomoč laže zaposlili za 30 oziroma 40 ur na mesec,« meni sogovornica.

Številni obrtniki in podjetniki so prepričani, da jo trenutno še najbolje odnesejo tisti, ki svojo dejavnost opravljajo povsem nelegalno. Nataša Mikulin, članica sekcije avtoserviserjev območne Obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica, dvomi, da bo novi zakonodaji uspelo zajeziti to obliko dela na črno. »Recimo, da ima vas soseda, ki bo za ves kraj pripravil drva. Močno dvomim, da kje živi kak Slovenec, ki bo to naredil povsem zastonj,« opozarja. »Dvomim, da se bo pri tem pravem delu na črno dalo kaj spremeniti. Ali pa si predstavljajte, ali in kako se bo lahko inšpektor odzval v primeru frizerke, ki na črno dela v stanovanju. Tisti, ki imajo vsaj nekaj dejavnosti prijavljene, pa bodo bolj izpostavljeni sankcijam in kaznim,« pravi.

Zbornica vsako leto poda več kot deset prijav

Da je sive ekonomije in dela na črno še veliko, priznava tudi Boža Loverčič Špacapan, sekretarka omenjene zbornice. »Vsi tisti, ki se trudijo delovati v skladu z novo zakonodajo, ne morejo biti konkurenčni tistim, ki tega ne počnejo. Nova zakonodaja sicer pomeni korak naprej pri omejevanju sive ekonomije in dela na črno, toda ker gre za kompleksno težavo, se je bo treba lotiti organizirano. Če je na eni strani palica, bo treba na drugi strani ponuditi tudi korenček. Gospodarstvo je treba razbremeniti, zmanjšati davke in birokracijo, vse skupaj pa imeti pod nadzorom in ukrepe izvajati celovito,« meni. Največ dela na črno je po njenih opažanjih v frizerstvu, kozmetičarstvu, pa tudi v gradbeništvu in gostinstvu.

Kot zbornica že nekaj let tudi prijavljajo kršitelje. »Tako dosežemo, da od inšpektoratov dobimo povratno informacijo,« pravi. Vsako leto pristojnim službam podajo nekaj več kot deset takšnih prijav, največ s področja gostinstva in kozmetičarstva. A vsa tovrstna prizadevanja in nova zakonodaja so po besedah Loverčič Špacapanove občutno premalo, da bi pojav dejansko zajezili. »Pustimo času čas, s prenosi kompetenc na Durs in Curs se stvari utegnejo spremeniti. Prej inšpektorjev ni bilo dovolj, da bi nadzorovali vse anomalije, ki so se dogajale na terenu. Tudi strahu pred mobilnimi enotami je precej.«