Delodajalci: Reforma rešuje zdravstvo, a utaplja gospodarstvo

Zdravstvena reforma uvaja nove obremenitve podjetnikov in obrtnikov, namesto da bi reorganizirala zdravstveni sistem. 

Objavljeno
09. marec 2017 19.37
GZS Tiskovna konferenca
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

Ljubljana – Nedopustno je, da se zdravstvo rešuje na plečih gospodarstva, so enotni v devetih delodajalskih organizacijah. Strinjajo se, da potrebuje reformo, ki bi prinesla kakovosten in dostopen sistem po pravični ceni, vendar teh ciljev predlog po njihovem mnenju ne izpolnjuje, ampak le dodatno obremenjuje gospodarstvo. Zato menijo, da bi ministrica predlog morala umakniti.

»Več vode v škaf, ki pušča na vseh koncih in krajih, se nam zdi nesmiselno,« je širjenje osnov za plačevanje prispevkov in uvedbo novega obveznega zdravstvenega nadomestila namesto dosedanjega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pokomentiral Marjan Mačkošek, predsednik gospodarske zbornice.

Prej je dodatno zavarovanje plačevalo 1.200.000 ljudi, če bo sprejet novi predlog, ga bo plačevalo samo 750.000 delovno aktivnih ljudi, razliko pa bo krilo gospodarstvo in vsi zaposleni, kar je nesprejemljivo, pravi Branko Meh, predsednik obrtno-podjetniške zbornice.

Investiranje in varčevanje prinašata nove davke

Plačilo tega novega zdravstvenega nadomestila bo dodatno obremenilo aktivne (plače) in pasivne dohodke, denimo iz kapitala (dividend), premoženja (najemnin) in obresti, pojasnjuje Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham Slovenija. Namesto na davke bi se po njenem morali osredotočiti na boljšo organizacijo v zdravstvu, digitalno transformacijo ter uvedbo novih inovativnih tehnologij in novih zdravil.

Nove dajatve bodo izničile učinke lanske mini davčne reforme, prav tako so delodajalci kritični, da jih zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki predstavlja začetek zdravstvene reforme, ne razbremenjuje stroškov zaradi bolniških odsotnosti. Če zdaj odsotnost krijejo do 30 delovnih dni, bi to število radi zmanjšali na 20 dni, je pojasnila Mariča Lah, predsednica trgovinske zbornice.

Prav tako si želijo uvedbo do tridnevne neplačane odsotnosti in omejitev trajanja odsotnosti. Ministričin predlog predvideva najdaljšo odsotnost enega leta, vendar izvedba tega ukrepa po besedah delodajalcev ni jasna.

Ministrica ni predložila izračunov

Reforma je pomembna in nujno potrebna, vendar bi morali biti v njeno pripravo vključeni vsi deležniki. Ker so bili iz tega izločeni, se včerajšnje seje pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) delodajalci niso udeležili. Zdaj bodo zahtevali izredno sejo ESS prav o tej temi. Pričakujejo še, da jim bo ministrica za zdravje predstavila izračune učinkov reforme. Meh je skoraj prepričan, da ta vlada reforme ne bo spravila pod streho.

V GZS menijo, da bi poleg zakona o zdravstvenem varstvu, ki je še v javni obravnavi, morala zajeti tudi zakone o zdravstveni dejavnosti, pacientovih pravicah, dolgotrajni oskrbi, poklicnih bolezni, invalidskem zavarovanju in javnih zavodih. Kar 22 jih je lani imelo izgubo, leta prej pa osem.