Tiskane izdaje
Ljubljana – Izdajanje obrazcev za napotitev v tujino brez preverjanja delodajalca in dopuščanje veriženja podjetij brez plačevanja prispevkov sta dva izmed razlogov, ki na sistemski ravni omogočata, da se razne združbe okoriščajo z migrantskimi delavci.
»Pri kršenju pravic delavcev gre za izkoriščanje ekonomske in socialne šibkosti, pomanjkanje pravnega znanja in slabe socialne mreže delavcev migrantov. Ti ne doživljajo skrajnih oblik izkoriščanja primarno zato, ker so tujci, temveč zato, ker si delodajalci takšno ravnanje lahko dovolijo, saj so ga socialno ranljive skupine prisiljene sprejeti,« je dr. Danijela Frangež s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru predstavila izsledke Analize trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanja kaznivih dejanj, ki jo je predstavila na posvetu Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi z naslovom Povprašujemo po storitvah žrtev trgovine z ljudmi?
Po besedah Danijele Frangež, ki je raziskavo s kolegom dr. Alešem Bučarjem Ručmanom izvedla avgusta in septembra letos, delodajalci socialno ranljivost uporabljajo kot vzvod za podrejanje delavcev. »Zavedajo se, da so delavci zaradi razmer v domačem okolju pripravljeni trpeti številne kršitve. V tem kontekstu je potrebno razumeti sprecifičnost te oblike trgovine z ljudmi, ki izkorišča ranljivost ljudi, njihovo socialno ujetost in obupanost, ter jih na ta način veže.« Po pričevanjih delavci niso dobivali plačanih nadur, delali so prek dovoljenega števila ur, po več mesecev niso prejeli plačila, niso bili zavarovani, niso smeli ali si upali na bolniško odsotnost, izkoriščali so jih tudi s prisilnim najemanjem stanovanj v točno določenih delavskih domovih, ki so v lasti delodajalca ali njegovega hčerinskega podjetja. Po njunih izsledkih delavci aktivno iščejo zaposlitev v Sloveniji in prek nje tudi v Nemčiji prek interneta in osebnih poznanstev; znano pa je tudi zbirno mesto v Ljubljani, pri Maistrovem spomeniku nasproti železniške postaje.
»Delodajalci prav tako vedo, da tem delavcem vsak evro nekaj pomeni, da bodo lahko preživljali družine, zato delavno silo izkoriščajo na vse možne načine. Pogosto se ti delavci ne prepoznajo kot žrtve trgovine z ljudmi, velikokrat pa je tako, da tudi če ugotovijo, da so zlorabljeni, si ne upajo prijaviti delodajalca, ker se bojijo, da bodo izgubili še tisto, kar imajo, čeprav je lahko to samo upanje, da bodo nekega dne dobili plačilo,« je strnila Danijela Frangež.
Izrojeni poslovni model
Sindikati na ta vprašanja glasno opozarjajo že precej dolgo. »Malce provokativno, vendar bi lahko rekel, da se v Sloveniji na žalost trgovina z ljudmi dogaja že na sistemski ravni. To prehaja že v neke vrste izrojeni poslovni model,« je kritičen Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Vse hujša je, po njegovem mnenju, problematika veriženja podjetij. »Karikirano povedano – posameznik v ponedeljek ustanovi podjetje prek poštenga nabiralnika, v torek že napotuje delavce v tujino, v sredo so ti že v Nemčiji, v četrtek dobijo njim popolnoma neznanega delodajalca, ki v petek že ugasne telefonsko številko. Ista oseba potem še enkrat zavrti krog.«
Statistika je zgovorna. »Leta 2013 je bilo izdanih 86.052 obrazcev za napotitev v tujino, česar ni mogoče enačiti s številom oseb; 48.193 obrazcev je bilo izdanih za gradbeništvo, od tega 24.464 za Nemčijo. Na mednarodni ravni so to majhne številke, za Slovenijo pa alarmantne,« meni Lukič, ki opozarja, da država krši mednarodne pravne akte. Eden od pogojev za izdajo teh obrazcev je, da delodajalec redno opravlja svojo dejavnost (vsaj 25 odstotkov) v matični državi. »A tega v Sloveniji nihče ne preverja. Na določenih naslovih v Sloveniji, denimo tudi na Kotnikovi 5, kjer domuje ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je ogromno »kaselc« podjetij. To so podjetja, ki imajo minimalne stroške poslovanja, največ enega zaposlenega, a ves čas rekrutirajo. Obstajajo tudi taka, ki imajo po 600 dni blokirane račune ali ki po tri leta ne oddajajo REC obrazcev davkariji, pa jim kljub temu izdajajo obrazce za napotitev v tujino.«
Za stanje krivijo pomanjkanje nadzora in svojstveno razumevanje proste gospodarske pobude, pri kateri lahko posameznik neovirano ustanavlja in zapira podjetja, ne glede na to, da ne poravnava svojih obveznosti niti do delavcev niti do države, sam pa ob tem bogati. »Nastal je poslovni sistem izkoriščanja, ki mu lahko rečemo trgovina z ljudmi. Mogoče malce relativiziram pojem, ampak očitno ga ne, ker se vsi strinjamo, da je to ekonomski pojem, ki temelji na dumpingu in na tem, da je na eni strani povpraševanje po nizki ceni dela, na drugi pa obup delavca, ki bo za to ceno pripravljen delati vse,« pravi Goran Lukič.
***
Ob 12:00 na Delo.si preberite tudi prispevek Mojce Boštele in Maje Jaklič »Izkrivljeno povpraševanje, krvava ponudba«.
