Delova anketa: pričakovanje padca cen nepremičnin

Ljubljana - Pričakovanje sprememb, ki ga smemo razumeti predvsem kot pričakovan padec cen nepremičnin, je sicer še nekoliko zadržano, a je tistih, ki pričakujejo spremembe, precej več kot onih, ki mislijo, da bo na nepremičninskem trgu še naprej vse po starem oziroma da ne bo večjih sprememb.

Na vprašanje, ali menijo, da bodo v bližnji prihodnosti nastale večje spremembe na slovenskem nepremičninskem trgu, je v Delovi anketi pritrdilno odgovorilo 53,7 odstotka vprašanih, negativno pa 41,4 odstotka.

Podrobnejši pregled rezultatov pa je pokazal, katere skupine anketiranih sodijo med prve in katere med druge. Da se bodo spremembe na nepremičninskem trgu zgodile, so bolj prepričane ženske kot moški, nadpovprečne spremembe pričakujejo simpatizerji SDS in SLS ter anketiranci s poklicno šolo. Da ne bo sprememb, pa pričakujejo predvsem anketiranci z višjo in visoko izobrazbo, simpatizerji LDS, študenti ter sploh najmlajša skupina anketirancev, starih od 18 do 25 let.

Referendumski dan ustreza slovenski javnosti

Ideja o referendumskem dnevu - torej da bi enkrat na leto odšli na volišča in se izrekli o vseh referendumskih vprašanjih, ki so se nabrala v času od prejšnjega referendumskega dne - ima v slovenski javnosti veliko podporo. Tako kaže anketa Dela, iz katere je še razvidno, da tudi spremembe volilne zakonodaje za javnost niso tabu ter da zavrača ravnanje poslancev, ki nočejo ustanoviti občine Ankaran.

Vprašanje referendumske ureditve je v zadnjem času postalo eno osrednjih političnih vprašanj. Sedanja ureditev, po kateri je mogoče tako rekoč kadar koli razpisati referendum o čemer koli, se je pokazala kot pomemben vzrok političnih blokad in prepočasnega sprejemanja potrebnih ukrepov, predvsem v kriznih časih, ko se politična razmerja zaostrijo.

Referendumski dan

Koalicija je predlagala spremembe referendumske zakonodaje. Sodelujoče v anketi so vprašali, katerega od treh predlogov podpirajo. Mogočih je bilo več odgovorov, zato njihov seštevek presega sto odstotkov.

Največje podpore je bila deležna ideja o referendumskem dnevu. To naj bi bil dan, ko bi enkrat na leto izvedli vse predlagane referendume hkrati. Predlog o referendumskem dnevu je podprlo 60,6 odstotka vprašanih, torej precej več kot polovica.
Manj navdušenja je za predlog, da bi bili rezultati referenduma veljavni le, če bi se referenduma udeležila vsaj polovica volilnih upravičencev. To idejo je podprlo 40,8 odstotka vprašanih.

Najmanj podpore so anketirani dali predlogu, da bi bilo treba natančneje določiti teme, o katerih bi državljani sploh lahko glasovali na referendumu. Temu je pritrdila le četrtina vprašanih, 24,5 odstotka.

Volilna zakonodaja

Presenetljivo veliko strinjanje pa so anketiranci pokazali glede potrebe po spremembi volilne zakonodaje. Tudi ta problem poznavalci navajajo kot enega pomembnih povzročiteljev blokad v delovanju slovenskega sistema oblasti. O njem se že dolgo razpravlja, a spremembe volilnega sistema je težko doseči, saj je za to nujna dvetretjinska podpora poslancev, ki jo je težko doseči, kadar ni splošnega soglasja.

Zanimivo je, kako to vprašanje razume slovenska javnost. Na vprašanje, ali menijo, da je sedanjo volilno zakonodajo treba spremeniti, je pritrdilno odgovorilo slabi dve tretjini vprašanih, 62,8 odstotka. Nasprotno, da spremembe niso potrebne, jih je menilo 31 odstotkov. Precejšnja podpora spremembam torej.

Poslanci zoper občino Ankaran

Polemiko je pred kratkim sprožilo tudi ravnanje določenih poslancev, ki so s spretno izrabo parlamentarne procedure povzročili, da državni zbor sploh ni glasoval o tem, ali naj se ustanovi nova občina Ankaran. Kot je znano, so se o tem pritrdilno izrekli na tamkajšnjem referendumu, ustavno sodišče pa je državnemu zboru izrecno naložilo, da to občino mora ustanoviti.

V anketi so sodelujoče vprašali po njihovi oceni, ali so poslanci, ki ne upoštevajo odločbe ustavnega sodišča, ravnali pravilno. Več kot dve tretjini vprašanih, 69,6 odstotka, jih je menilo, da niso ravnali pravilno. Njihovemu ravnanju je pritrdila petina, 20 odstotkov vprašanih. Slovenska javnost torej od poslancev vendarle pričakuje, da bodo upoštevali odločbe ustavnega sodišča - vsaj v zadevi Ankaran.