Tiskane izdaje
Slovenski avtoprevozniki so pol leta po ultimativnem dogovoru s prometnim ministrom Radovanom Žerjavom, da bo cestninjenje v prostem prometnem toku za tovornjake zaživelo sredi prihodnjega leta, spet povzdignili glas. Tokrat proti lani napovedanemu satelitskemu cestninjenju, ki naj bi bilo dražje in v primerjavi z mikrovalovnim tudi manj zanesljivo. Predvsem pa jih seveda žuli napovedana širitev cestninjenja z avtocest na nekatere druge glavne ceste. Za tovornjake naj bi bilo namreč kar 1900 kilometrov cest od prihodnjega poznega poletja plačljivih.
Avtoprevozniki, združeni v sekciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, namesto satelitskega zagovarjajo mikrovalovno elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku. Sistem, ki bi bil z nadgradnjo za osebna vozila ukinjenega »abeceja« lahko podoben tistemu, ki uspešno deluje v Avstriji, ali onim, ki jih uvajajo tudi ponekod drugod po Evropi. Satelitski sistem je po podatkih prevoznikov menda tudi manj zanesljiv od mikrovalovnega.
Satelitski sistem uporabljajo za cestninjenje težkih tovornjakov resda le v Nemčiji, kjer pa trdijo, da se plačilu cestnine tako rekoč ni mogoče izogniti. V resnici so s sebi lastno natančnostjo ob treh sistemih plačevanja (preko tako imenovanega obuja, enote v vozilih; predplačno s plačilom relacij na terminalih ob avtocestah; prek svetovnega spleta za posamezne relacije) razvili dovršeni način nadzora in izterjave morebitnih kršiteljev, ki je po njihovih podatkih cenejši od postavljanja portalov za mikrovalovno cestninjenje. V satelitskem določanju položaja vozila po nemških izkušnjah tudi praktično ne prihaja do napak. Ko so ob spomladanskem cestnem kongresu v Ljubljani preizkušali sistem tudi okrog Ljubljane, ni prišlo do napak niti tam, kjer je tik ob avtocesti speljana vzporedna cesta.
Upravičena pa je skrb avtoprevoznikov, da sistem do obljubljenega roka ne bo deloval. Nemci predvidevajo dvanajstmesečni rok za zagon, a šele potem, ko bi bil izbran izvajalec, interesentov pa je veliko. Ker gre za formalnopravno zapleten sistem, katerega izvajalce bo vsekakor treba izbrati z javnim postopkom, je 1. avgust 2009 v slovenskih razmerah res precej utopičen rok. Še posebej, ker je javni razpis za zdaj še v vladnem usklajevanju in ker so pri uvajanju precej zamujali celo v Nemčiji.
Slovenski avtoprevozniki napovedujejo, da bodo zaradi širitve cestninjenja z avtocest na nekatere druge ceste v primerjavi s tujimi avtoprevozniki diskriminirani, saj cestnino plačujejo že v sedanjem sistemu pri letni registraciji vozil. Če se ta sistem ne bi spremenil, bi to v resnici vodilo v zapostavljanje domačih prevoznikov. A ob uvedbi drugačnega sistema cestninjenja bi bilo utemeljeno in razumno pričakovati odpravo pavšalnega plačevanja cestnine.
In končno cena. Mikrovalovni abc je seveda mogoče nadgraditi, toda tako posodobljen sistem bi moral omogočati cestninjenje različnih vozil po različnih tarifah. Ukinjeni abc za osebna vozila je namreč zmogel le beleženje in zaračunavanje prehoda, ne glede na vozilo. Zato ga za tovornjake tudi niso uvedli. Najbolj umazani tovornjaki pa neprimerno bolj onesnažujejo okolje kakor najbolj čisti iz kategorije euro 5 ali 6. Tudi težki vlačilci veliko bolj uničujejo vozišča od lahkih dostavnikov. Tako diferencirano cestninjenje je tudi v interesu slovenskih avtoprevoznikov, ki so v zadnjih letih zelo posodobili svoj vozni park. Višji cestnini za tovornjake pa se ob poceni cestnini za osebna vozila po vsej verjetnosti ne bo mogoče izogniti.
