Tiskane izdaje
Ljubljana - V zadnji letih je nadzorov, pri katerih inšpektorji v podjetjih in na deloviščih preverjajo spoštovanje delovnopravne zakonodaje, vse manj, posebej skrb zbujajoče pa je, da ob tem število ugotovljenih kršitev vse od leta 2008 skokovito narašča.
Uslužbenci inšpektorata RS za delo, ki bdi nad spoštovanjem delovnih razmerji, varnosti in zdravja pri delu ter področjem socialnega varstva, so lani opravili 14.691 inšpekcijskih nadzorov, kar je sicer precej manj kot leto prej, a so pri tem ugotovili precej več kršitev.
»V zadnjih dveh letih, ko se umirja gospodarska kriza, se število prijav znižuje in se je ustalilo pri približno 6500, vendar so te vse bolj prepletene in se nanašajo na področja, ki zahtevajo bolj poglobljene in dlje trajajoče nadzore,« je opozorila Nataša Trček, glavna inšpektorica za delo.
Inšpektorji so na vseh treh področjih ugotovili več kot 33.000 kršitev in na podlagi tega izdali skoraj 11.000 različnih ukrepov - od upravnih ali prekrškovnih odločb, opominov, do denarnih kazni in ovadb.
Ob tem so izrekli za približno 3,3 milijone evrov glob, kar je za pol milijona manj kakor leto prej, pa še od tega več kot dve tretjini kršiteljev še ni plačalo. Izvršbo terjatev so prepustili finančni upravi. Po mnenju Nataše Trček se je delež neplačanih glob povečal tudi zaradi ukinitve uklonilnega zapora - strah pred njim je bil očitno tudi motiv, da so kršitelji v preteklosti bolj tedno poravnavali naložene kazni.
Težave s plačili na delo
Že deveto leto zapored je na področju delovnih razmerij največ kršitev pri plačilih za delo in drugih prejemkih iz delovnega razmerje - zaposleni ne prejemajo plač ali te zamujajo in ne dobijo dodatkov za delo v posebnih pogojih. Najpogostejše kršitve v tem kontekstu pa se nanašajo na neizplačilo regresa za letni dopust in izplačilo plač po zakonsko določenem roku. Neredko pa se delavci upajo prijaviti svoje zaposlovalce šele potem, ko zamenjajo službo. Po pogostosti sledijo kršitve v zvezi z zaposlovanjem, evidencami in pri zagotavljanju počitka oziroma odmorov.
Največ nepravilnosti, tako pri delovnih razmerjih kot pri varstvu pri delu, so zaznali v gradbeništvu, gostinstvu in v trgovini, ki pa so tudi dejavnosti, ki jih imajo najpogosteje pod drobnogledom.
Nataša Trček. Foto: Ljubo Vukelić/Delo
»Zadnje štiri mesece opažamo velik preobrat. Na nas so se začeli obračati delodajalci, ki zatrjujejo, da ne dobijo zadostnega števila delavcev,« je dejala Nataša Trček, ki meni, da bo trg naredil svoje in da bodo dobri delodajalci dobili dobre delavce, ki pa jih je treba tudi ustrezno nagraditi. Mnogi namreč niso več pripravljeni delati za minimalno plačo v slabih pogojih, denimo samo v nočnem turnusu.
V zadnjem letu so obravnavali tudi 20 primerov diskriminacije in mobinga (v letu 2015 jih je bilo le 10), kar sicer delavci zelo redko prijavljajo, saj so to kršitve, ki jih je zelo težko dokazati.
Tudi snemanje reklam je delo
Inšpektorji so se v zadnjem času začeli srečevati s pojavom številnih agencij, predvsem tujih, ki novačijo otroke ali posredujejo delo tujih otrok za snemanje reklam in filmov. To otroško delo je po mnenju Nataše Trček pri nas premalo regulirano, v severnoevropskih državah pa je povsem prepovedano, zato se agencije selijo na jug.
Starši, ki želijo, da otrok nastopa v reklami ali filmu, bi morali predhodno pridobiti soglasje inšpekcije; s pristojnim ministrstvom se pogovarjajo, kako pristopiti k tej situaciji.
V zadnjem letu, zlasti po medijsko zelo izpostavljenem primeru koroških dečkov, se je za več kot tretjino povečalo število prijav na socialno inšpekcijo. Mnoge so se nanašale na ravnanja centrov za socialno delo. Očitkov o nestrokovnem delu v večini nadzorov niso potrdili.
»Na centrih za socialno delo se ureja širok spekter zadev, ki so pogosto zelo občutljive. Pri nasprotujočih interesih je na koncu najmanj ena, če ne celo dve nezadovoljni strani. Veliko dobivamo pritožb, a se je več kot 80 odstotkov proučenih pobud izkazalo za neutemeljene,« je pojasnila glavna delovna inšpektorica.
Z novim zakonom več pristojnosti inšpektorjem
Več reda naj bi naredila sprememba zakona o inšpekciji dela. O eni različici te novele se pogajajo socialni partnerji v okviru paketa mini reforme trga dela, drugo različico je v ponedeljek v parlamentarno proceduro vložila ZL. V obeh se zavzemajo za večje pristojnosti inšpektorjem.
Spremembo predpisov v smer širših pooblastil so že pred letom in pol predlagali tudi na inšpektoratu - da bi dobili inšpektorji možnost, da v primerih, ko pri delavcu na podjemni ali kaki drugi pogodbi civilnega prava, ugotovijo elemente delovnega razmerja, delodajalcu naložijo, da mu ponudi ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
»Ker nas je skrbelo, kako bi delodajalci razumeli izraz ustreznost, smo se zavzemali, da bi bile to pogodbe za nedoločen in za poln delovni čas,« pojasnjuje Nataša Trček, glavna inšpektorica za delo.
Tudi inšpektorjem se zdi sedanja ureditev neprimerna: ko zaznajo elemente delovnega razmerja, lahko izdajo le prepovedno odločbo do ureditve razmer, kar v praksi pogosto pomeni, da je delavec ne sme več opravljati dela in se zato nemalokrat znajde na cesti. »Pri takih kršitvah ne sme trpeti delavec, ampak mora biti kaznovan delodajalec,« je prepričana Nataša Trček.
Najbolj problematične dejavnosti tako glede delovne zakonodaje kot spoštovanja varstva pri delu so gradbeništvo, gostinstvo in trgovina.
