Tiskane izdaje
Pet zasavskih poslancev državnega zbora najbrž ne bo imelo težav s pozivom, ki ga je nanje naslovilo trboveljsko občinsko vodstvo: da v državnih proračunih 2016 in 2017, ki sta še v nastajanju, poskrbijo, da Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) dobi vsa za zapiranje jam oziroma sanacijo površin predvidena preostala sredstva, to je 11 milijonov evrov. Politika in država bosta verjetno težje zagotovili, da bodo milijoni porabljeni zakonito.
Socialna in razvojna slika trboveljske občine sta porazni, gospodarstvo pa po januarski likvidaciji trboveljske termoelektrarne in po končani proizvodnji v RTH na zgodovinskem dnu: stopnja registrirane brezposelnosti je 21-, med mladimi celo 42-odstotna, število prejemnikov socialnih pomoči pa 175 odstotkov višje od slovenskega povprečja. A poziv trboveljske županje Jasne Gabrič poslancem, kakršnih je bilo v preteklosti že nič koliko, je predvsem politično všečen.
Prebivalci Trbovelj si po 200-letnem rudarjenju, pravi, zaslužijo, da država odgovorno, strokovno in varno zapre rudnik: »Vsi, ki dvomijo in govorijo, da naj bi v jamah poniknili milijoni, naj se raje kot na nič krive ljudi, ki tukaj živimo, s takšnimi opazkami obrnejo na odgovorne in tiste, ki so dajali denar (torej država) in so tudi nadzirali opravljena dela.« V preteklosti je zapiranje jam v RTH prek družbe Irgo Consulting med drugim nadziral tudi Bojan Jelen, ki ga je vlada leta 2013 imenovala na položaj direktorja RTH, ki ga še vedno vodi.
Prav preteklost pa kaže na, milo rečeno, nenavadne poslovne prakse in tudi nenamensko porabo denarja v RTH. Slovenski državni holding je v RTH poslal revizorje, ki so preiskali in v odločitvah vodilne ekipe nekdanjega direktorja Aleša Bergerja našli nepravilnosti in milijonsko oškodovanje, ki so mu sledile odškodninske tožbe proti trem odgovornim. Gabričeva ta del rudniške zgodbe imenuje poglavje preteklosti, toda zadeva bo v prihodnje še kako vroča. Datum prvega naroka za odškodninsko tožene po zadnjih podatkih okrožnega sodišča v Ljubljani še ni znan.
Priložnost za gradnjo obrtno-industrijskih con
Država je za zapiranje RTH od leta 2000 do lani namenila 180 proračunskih milijonov, leta 2012 pa jih je z razvpitim Zujfom nekaj tudi vzela. Jame bi morali prvotno zapreti do leta 2012, drugi rok je bil 2015, a so dela tudi zaradi izpada 44 namesto predvidenih 66 milijonov evrov zastala. Država je zapiranje jam podaljšala do leta 2018.
Rudnik bo mogoče »normalno« zapreti in površine sanirati le z dovolj sredstvi. Mnogi dvomijo, da bodo v RTH prišli vsi predvideni milijoni. Pridobivalni prostor RTH predstavlja ves osrednji pas občin Hrastnik in Trbovlje v dolžini devetih kilometrov in v obsegu 1400 hektarov površin, ključni posegi pa so predvideni v dveh letih: 8,3 milijona za sanacijo in rekultivacijo površin ter 2,5 milijona za rušenja in obnovo objektov. V saniranih rudniških površinah vidi občinsko vodstvo razvojno priložnost za gradnjo obrtno-industrijskih con za ožje okolje in za regijo.
