Denar divjadi, ne državi in občinam

Glede predloga spremembe zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je opozicija vložila v parlamentarni postopek in po katerem bi celotna koncesijska dajatev pripadala občinam, lovci opozarjajo, da mora biti denar porabljen namensko.

Zakon je lovske koncesnine doslej delil na pol med državo in občine. Osnova za izračun koncesnine je bilo petletno povprečje prihodkov od gospodarjenja z loviščem – prodaje divjačine in trofej iz lovnega turizma –, pri čemer mora koncesijska dajatev preseči desetino petletnega povprečja letnih prihodkov.

Občine so do koncesijske pogače upravičene glede na površino lovišč na svojem območju, denar pa morajo porabiti namensko za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire. »Zato menimo, da je primerno, da se celotna koncesijska dajatev lovskih družin nameni občinam,« so predlagali v SDS.

Novogoriška občina iz državnega proračuna za gospodarjenje z divjadjo v povprečju prejme 4500 evrov na leto, lovske družine pa v državni proračun prispevajo od dveh do 900 evrov. »Približno polovico zneska namenimo lovskim družinam za nabavo krmne koruze, drugo polovico pa za varovanje okolja – najpogosteje za odstranjevanje alergene pelinolistne ambrozije,« pojasnjuje Petra Bajec z novogoriške občine.

Kmetijsko ministrstvo oziroma vlada se do novega predloga še nista opredelila, vendar očitno izhajata iz dejstva, da je divjad lastnina države in kot taka naravna dobrina. Lani so lovske družine, ki upravljajo skupaj 411 lovišč, plačale 454.500 evrov koncesnin, polovico tega denarja je dobilo 208 občin. Po takšnem protokolu država deli denar od leta 2004, vendar Lovska zveza Slovenije (LZS) opozarja, da tudi celoten preliv denarja v občinske proračune ne bo dosegel cilja, če ne bo porabljen namensko: »Le redke občine denar porabijo v skladu z zakonom o lovstvu in divjadi, po katerem bi morale s pravilnikom določiti načine in pogoje vračanja denarja v naravno okolje. Pred spremembami zakona bi morali analizirati, s kakšnimi nameni porabijo sredstva, predvsem pa, kakšna je zaradi tega dodana vrednost pri projektih.«

LZS poudarja, da obstajajo tudi državni projekti, ki bi koristili divjadi: »Na avtocesti Ljubljana–Koper še vedno nimamo zelenih mostov, čeprav so nujno potrebni. Projekt, ki bi potreboval tudi evropska sredstva, je obstal, ker ga ministrstvo za okolje in prostor ni hotelo sofinancirati. Menimo, da se mora del sredstev zbirati tudi na ravni države.«