Denar iz T-2 tudi za ustanovitev stranke?

Ljubljana – »Med drugim lahko domnevamo, da je bilo nekaj denarja prek T-2 pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami namenjenega tudi za ustanavljanje sporne krščanskodemokratske stranke,« moralni teolog Ivan Štuhec, direktor mariborskega Zavoda Antona Martina Slomška, razmišlja v zadnji izdaji katoliškega tednika Družina. »Menim, da bi morali v sedanjem kriznem trenutku malo več pozornosti nameniti temu, kar se je dogajalo s T-2, saj je to tisti del ledene gore, ki je zdaj manj viden, a je najbrž največji,« Štuhec še usmerja pozornost pri finančnem fiasku mariborske nadškofije in gospodarskih družb, povezanih z njo, stran od nadškofije.

»Štuhec bo imel priložnost tako trditev dokazati na sodišču, ali pa bo javno vzel besedo nazaj. Tako kot ni pametno, da se teologi ukvarjajo z financami, tudi ni primerno, da se ukvarjajo z dnevno politiko. Profesor Štuhec je skozi dvajsetletno zgodovino to sistematično počel,« Štuhecu odgovarja Jože Duhovnik, vodja leta 2008 nastale krščanskodemokratske stranke. Ivan Štuhec, ki meni, da so »nekateri snovalci T-2 zaradi lastnih interesov delovali rušilno, ker so od vsega začetka načrtovali, da bodo ta projekt v nekem trenutku moralno diskreditirali in si ga poceni prisvojili,« je svoje razmišljanje v Družini, kot gre razbrati, izpeljal iz špekulacij, »da je marsikateri denar iz T-2 odpotoval tudi za druge namene«.

Podjetje T-2, ki je največja naložba Zvon Ena Holdinga, je tik pred novim letom podalo predlog za uvedbo prisilne poravnave, plačilno nesposobna pa sta tudi Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding. Ker ima finančna družba mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast večino svojega premoženja v omenjenih dveh holdingih, je njuna razglasitev insolventnosti terjala, da je le-to naznanila tudi družba Rast.

Cilj delovanja Gospodarstva Rast je sicer »prek dejavnosti škofij mariborske metropolije tudi družbeno koristno delo v širšem smislu«, namen družbe pa je »zagotavljanje stabilnih finančnih virov za izvajanje razvejanega temeljnega poslanstva Katoliške cerkve: oznanjevanja, bogoslužja, dobrodelnosti«, a doslej smo v razgovorih s številnimi kleriki iz mariborske nadškofije ugotovili, da sta bila tako cilj kot namen družbe često preslišana.

Nadzorniki Zvona Dva so pri nekdanjem prvem ekonomu mariborske nadškofije Mirku Kraševcu sicer na več sejah opozarjali na dejstvo, da je Rast izgubil »Ariadnino nit«, pa tudi nekdanja pomočnika takratnega mariborskega metropolita Franca Krambergerja, škofa Anton Stres in Peter Štumpf, sta domnevno skušala Kraševca in njegove svetovalce ustaviti, vendar zaman. V redakciji razpolagamo z dokumentacijo, ki kaže, da so zapleti med nadzornim svetom in ekonomom trajali več let. Papirji pa tudi opozarjajo na dejstvo, da sta se obe upravi Zvonov pogosto odločali po svoje: pri Zvonu Ena je to na primer nakup delnic Iskre Avtoelektrike, d. d. in predvsem sodelovanje pri ustanavljanju družbe Julius, prek katere je uprava Zvona Ena začela kupovati delnice Petrola, pri Zvonu Dva pa so nejasnosti nastajale pri deleženju v Savi, NFD, Ljubljanskih mlekarnah, Hotelih Bernardin ... Očitno največji del ledene gore ni le T-2, kot razmišlja Štuhec.

Štuhec: Z veseljem se bom odzval sodišču

»Če g. Duhovnik misli zgoraj navedeni stavek, me res zanima, kako je v njem prepoznal sebe. Nisem vedel, da ima on tudi kaj pri T-2. Z veseljem se bom odzval sodišču. Kar pa zadeva njegovo obtožbo, da sem se sistematično ukvarjal s politiko pa lahko vsak prebere v vseh mojih komentarjih in knjigah, da sem se res. Nisem pa nikoli deloval na politično operativni ravni. Kot teologu, ki se ukvarja z Družbenim naukom Cerkve pa mi seveda ne g. Duhovnik, ne kdo drugi ne bo preprečil komentiranja in analiziranja družbenih razmer. To je ravno tako, kot če bi jaz njemu odrekal pravico, da se ukvarja s svojim znanstvenim področjem,« se Štuhec odziva na Duhovnikovo napoved.