»Denar, ki sem ga prejel, ni umazan«

Jure Cekuta je januarja 2007 od Riedlovega podjetja prejel 340.000 evrov denarja Patrie. Cekuta pravi, da bo po končani preiskavi opran vsake krivde, da je denar dobil s podkupovanjem.

Objavljeno
01. september 2009 22.49
Dejan Karba
Dejan Karba
Ljubljana - Hans Wolfgang Riedl je v lanskem pogovoru za Delo povedal, da mu je Cekuta poznan le kot nekdanji Steyerjev zastopnik, sodelovanje z njim pri poslu s Patrio pa je zamolčal. Vendar je pogodbo o sodelovanju s Cekuto podpisal prav on, pravijo naši viri. »Ne gre za poslovno skrivnost, počakajte na konec preiskave. Takrat bom, boste videli, opran vsake krivde, da sem denar, ki sem ga prejel, dobil s podkupovanjem. Nikoli nisem dobil umazanega denarja,« je svojo vlogo v oklepniškem poslu včeraj ponovno komentiral Cekuta, ki je vse do našega včerajšnjega razkritja trmasto vztrajal, da z osemkolesniki nikakor ni povezan.

 

»Glede moje vloge pri poslu je vse skupaj precej zamešano, zato ne bom povedal ničesar več,« nam je še dejal Jure Cekuta, ki je januarja 2007 od Riedlovega podjetja prejel 340.000 evrov denarja Patrie. Slikarju, ki je trenutno na mednarodnem simpoziju v bližini avstrijskega Gradca, »kjer likovniki z vsega sveta na 20-metrskem platnu ustvarjamo v sklopu humanitarne akcije Evropa skupaj«, je pogodbo o sodelovanju ponudil Riedl, česar pa v Patrii, kot pravijo, doslej niso vedeli.

 

»S Cekuto nimamo nobenih kontaktov in jih tudi nismo imeli,« je včeraj zatrdil Wulf Hessulf, pri Patrii pristojen za marketing in izvedbo projekta v Sloveniji. Po naših informacijah je Cekuta daleč pred podpisom pogodbe Ridlu (Patrii) utiral teren na obrambnem ministrstvu, za kar je vedel tudi Reijo Niittynen, generalni zastopnik Patrie za Slovenijo.

 

Kot pa je na zaslišanju v Liechtensteinu, o katerem smo poročali, povedal dunajski poslovnež Hans Wolfgang Riedl, je pozneje večjo težo pri lobiranju posameznikov na obrambnem ministrstvu nosil direktor Rotisa Ivan Črnkovič. »Črnkoviča smo izbrali zaradi znanstva na Morsu in zaradi znanja njegovega podjetja, Jožeta Zagožna pa smo k projektu povabili zato, ker je imelo Gorenje za izdelavo oklepnikov dovolj denarja.«

 

Karl Erjavec, nekdanji obrambni minister, Cekutove vloge pri poslu ne pozna, »vse pa kaže, da so nekatere aktivnosti glede razpisa za nakup oklepnikov res potekale že zdavnaj pred tem, ko smo na Morsu začeli uradne postopke«.

Več v sredini tiskani izdaji Dela