Denar v rezervnem skladu SPL je varen, pravi revizija

Ljubljana – Nad upravljavce večstanovanjskih stavb se zgrinja vse več pritožb etažnih lastnikov, in ker je področje zakonsko slabo urejeno in nadzorovano, si poskušajo nekatera podjetja sama povrniti ugled in zaupanje.

Največji slovenski upravnik, SPL iz Ljubljane, je na tiskovni konferenci predstavil primer dobre prakse pri vodenju rezervnega sklada. Med težavami, s katerimi se ukvarja velik del etažnih lastnikov, je ena najbolj perečih uporaba sredstev rezervnega sklada. Stanovanjski zakon je rezervni sklad uvedel pred 12 leti, za obvezno zbiranje sredstev in gospodarno uporabo pa je pooblastil upravnika večstanovanjske stavbe. Na zlorabe tega denarja ne opozarjajo samo prizadeti lastniki, ampak je zasejano nezaupanje spodbudilo tudi največjega ponudnika storitev, da poskuša ohraniti zaupanje v delo poštenih upravnikov in etažne lastnike opozoriti na skrite nevarnosti.

Upravniki za večji nadzor

Tako so se z zunanjim neodvisnim pooblaščenim revizorjem, ki na leto revidira celotno poslovanje družbe SPL, dogovorili, da od začetka letošnjega leta po vsakem kvartalu posebej revidira tudi njihovo upravljanje sredstev rezervnega sklada. Zdaj je torej pripravljeno že drugo mnenje in, kot so povedali v SPL, tudi to kaže, da so »sredstva rezervnega sklada upravljali transparentno in odgovorno«.

V SPL so se pohvalili, da so prva in edina družba za upravljanje nepremičnin pri nas, ki je naredila to. Generalni direktor SPL Franc Props: »Revizijo sredstev rezervnega sklada bomo izvajali štirikrat letno. Vse upravnike pa pozivamo, naj storijo enako in pokažejo, da sredstva rezervnega sklada vodijo pošteno ter tako ne mečejo slabe luči na vse upravnike v državi.«

V zadnjih nekaj letih, kar se je trg upravniških storitev močno razširil in je marsikaterega podjetneža premamil prav račun, ki so ga morali vsak mesec po zakonu polniti lastniki večstanovanjskih hiš, so se namnožile tudi slabe prakse, ekscesni primeri pa so opozorili tudi zakonodajalca, da je zakonski okvir preživet. Organizirani upravniki, katerih tržni vodja je prav SPL, so poskušali vzpostaviti večji nadzor in več reda v dejavnosti tudi z zahtevami po regulaciji poklica in določitvi meril.

Nato je SPL na Zbornico za poslovanje z nepremičninami in njeno združenje upravnikov naslovil pobudo, da bi standarde uvedli vsaj v cehu, da bi tisti, ki delajo dobro, denimo, dobili naslov »Zaupanja vreden upravnik«, s čimer bi razločili resno in, kot je drugo stran označil Props, ljubiteljsko upravljanje. Zbornica si je pobudo zapisala v svoj program dela, tako rekoč pa v to jabolko še ni zagrizla. Do takrat bo ugled upravnikov moral reševati pač vsak posamezno.

Prvi korak SPL, ki izvaja upravljanje za 38.000 etažnih lastnikov in ima v Ljubljani s širšo okolico 30-odstotni delež, v Sloveniji pa desetinskega ter zaposluje 122 ljudi, je bil torej pokazati lastnikom, da je njihov denar v rezervnem skladu varen. Zakaj se jim je zdelo to tako pomembno? Props je povedal, da je to ključno za vlaganja v vzdrževanje in energetske prenove stavb. Logično: samo denar, ki je zbran, in v resnici leži na računu upravnika, je mogoče porabiti za obnovitvena dela.

Pomoč pri iskanju rešitev

V SPL spodbujajo energetsko prenovo. Pravijo, da se vložek v dodatno izolacijo fasade lastnikom s prihranki in pridobljeno subvencijo Eko sklada povrne že v slabih štirih letih, brez subvencije pa v slabih osmih letih. Pod okriljem SPL letos potekajo energetske obnove na več kot 50 stavbah.

Kot upravnik so za te prenove uredili dokumentacijo, za vse stavbe pa so pridobili tudi nepovratna sredstva Eko sklada, za manjkajoči del pa dodatno še bančne kredite. Podjetje, veliko kot SPL, namreč pri bankah lahko dobi ugodnejše kreditne pogoje, kot bi jih sami etažni lastniki. Poleg tega lahko stanovalcem svetuje pri izbiri optimalnih rešitev, organizira in tehnično izvede zbiranje ponudb, nadzira izvajanje del in pomaga tudi pri morebitnem uveljavljanju garancije in odpravi napak. Odločitev o izbiri izvajalca del, poudarja Props, pa je seveda v rokah lastnikov.