Denar za Idrijo mora zagotoviti država brez debat

Tatjana Dizdarevič: »Če smo lani vzdrževalna dela opravili s 680.000 evri in 13 zaposlenimi, je to res minimum.«

Objavljeno
16. januar 2014 17.07
bmo*idrija center
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin
Idrija – Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja Centra za upravljanje dediščine živega srebra Idrija imenovala Tatjano Dizdarevič, dosedanjo vodjo službe za varstvo pri delu in monitoringa idrijskega rudnika. Z njo smo se pogovarjali o nalogah javnega zavoda, ki ga je vlada ustanovila že poleti 2011 in ki bo v prvi vrsti prevzel dolžnosti rudnika v likvidaciji.

Kaj se bo za Idrijo in njeno dediščino spremenilo, ko bo center tudi dejansko operativen?

Zagotovo bo še naprej glavna naloga centra vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring vplivnega območja rudnika. Vsaj toliko časa, dokler se ne bo dokazalo, da so se premiki, ki so posledica rudarjenja, umirili. Mislim, da bo to tudi glavni porabnik sredstev centra. V ustanovnem sklepu pa je zapisano tudi celovito ohranjanje in upravljanje dediščine živega srebra. Lastnikov rudniških objektov je več. Center jih ne bi prevzemal v last, temveč v upravljanje. Večina teh objektov je v dobrem stanju, izjema je le topilnica.

To pa je črna pika mesta, čeprav je bilo prav topilništvo največja zgodba o uspehu rudarske Idrije.

Od leta 1995, ko se je prenehalo žgati rudo, se je najpomembnejše objekte topilnice vzdrževalo toliko, da se niso porušili. Ostalih ni več, da se je lahko Kolektor razširil. Za obnovo topilnice pa smo že pridobili gradbeno dovoljenje, začetek del je tudi blizu, čakamo samo še na denar. S prenosom nepremičnin z rudnika v likvidaciji na center se bomo lahko prijavljali na razpise. Objavljen je razpis norveških finančnih mehanizmov, ki se zaključi februarja. Upamo, da nam bosta uspela prenos in prijava. Vrednost je 4,5 milijona evrov, ker pa gre za pet let star projekt, lahko govorimo celo o obnovi, vredni sedem milijonov evrov.

Glede na to, koliko država namenja rudniku, bi lahko s tem denarjem več kot desetletje vzdrževali nezaliti del jame. Kako boste državo prepričali, da ste finančno in kadrovsko podhranjeni?

Program dolgoročnega vzdrževanja jame, ki je veljal do leta 2012, je predvidel minimalna sredstva v višini 1,2 milijona evrov na leto in 19 zaposlenih. Rudarska škoda tukaj ni vključena. Z okleščenjem proračuna smo prišli na 680.000 evrov za zadnja tri leta, 240.000 je znašala rudarska škoda. Letos bomo imeli na voljo 600.000 evrov. Približno 80.000 na leto pa plačujemo samo za elektriko za črpanje vode iz jame. Enostavno ne vidim, s čim bi še lahko utemeljevali višje zneske in več zaposlenih. Res smo podhranjeni, predvsem na kadrovskem področju. Rudnik je moral z novim letom odpustiti še enega zaposlenega, še trije knapi so pred upokojitvijo. Kaj pa potem? Bomo dela dajali na razpis?

Velenjskemu rudniku?

Ne vem. Morda.

Ampak če Slovenija želi imeti Idrijo, nima izbire. Tla pod mestom mora vzdrževati.

Tako je. Če smo lani vzdrževalna dela opravili s 680.000 evri in 13 zaposlenimi, je to res minimum. S tem, da določenih del monitoringa niti ne izvajamo, predvsem okoljskega, denarja ni niti za zdravstveno varstvo, da bi prebivalstvo na kritičnih območjih povabili na zdravniške preglede. Tega denarja ni že vsaj deset let. Ne vidim, kje bi lahko pri monitoringu sploh še rezali. Kako prepričati državo, da res potrebujemo več denarja, bo najtrši oreh v delovanju centra. Ta sredstva morajo biti zagotovljena brez vsakoletnih debat, ali bo denar ali ne. Pridobivati pa bo treba tudi evropska sredstva in denar fundacije Global Enviroment Facility.

Kako se boste lotili Unescovega zalogaja?

Prek centra bomo najprej postavili informacijsko točko za Unesco. Za promocijo bo center sodeloval z občinskim zavodom, ki ima podobno ime – Center za idrijsko dediščino. Ta prevzema vlogo turističnega promotorja destinacije. Ključno bo tudi sodelovanje z mestnim muzejem, ki je skrbnik premične dediščine, in občino. Drug brez drugega ne bomo mogli. Konec koncev smo že doslej sodelovali, vedno znova smo bili ena in ista delovna skupina. Začelo se je z usmerjevalnimi tablami ob avtocesti in Idriji. Zdaj smo komaj zbrali sredstva za štiri informacijske table v mestu. Manjka nam še centralna oznaka za Unesco. Španci so jo že postavili. Vedno pa si zastavljamo vprašanje, kako v Idrijo privabiti več turistov. Na trženju center samostojno ne bo delal. Poleg dediščine je treba nujno vključiti še druge turistične produkte, ki jih Idrija nudi ali omogoča. Sama dediščina ni dovolj.