Tiskane izdaje
Videm – Zaradi propadlega kaninskega smučarskega središča bo imel poslovno škodo tudi upravljavec smučišč v Furlaniji Promotur. Povezava Kanina in Selle Nevee ni obrodila sadov, zato generalni direktor Promoturja Manlio Petris ne verjame, da bi zgolj celostna obnova Kanina zadostovala za oživitev zimske sezone na Bovškem. Z njim smo se pogovarjali o naložbah v žičničarsko dejavnost.
Kako pomemben je slovenski smučarski trg za Promotur?
Med vsemi v krogu sto kilometrov je najpomembnejši. S tem mislim seveda na dnevne goste. Zelo dobro sodelujemo s slovenskimi smučarskimi klubi in številnimi turističnimi operaterji.
Zato, ker v nasprotju s Slovenijo niste zaspali pri naložbah?
Veliko smo vlagali. Nazadnje v povezavo smučišč na Kaninu, kamor smo vložili kar 40 milijonov evrov.
Ste ob vzpostavitvi povezave slutili, da bo lahko slovenski glavobol zaradi Kanina postal tudi vaš?
Ne. Zavedali smo se, da Bovec že zaradi dostopnosti ni najbolj zanimiv za slovenski smučarski trg. Toda računali smo, da bodo zaradi nastanitvenih zmogljivosti vlagali v prenovo infrastrukture in predvsem v povečanje števila hotelskih nastanitev v zimski sezoni. Zaradi dobre bovške poletne sezone smo bili prepričani, da bi jim lahko uspelo tudi v zimski. Takrat je bila aktualna tudi zgodba ATC v povezavi s Transmontagne. Tudi zato smo se odločili za naložbo v Sello Neveo. Transmontagne je nato zašel v težave, v Bovcu pa niso bili sposobni sami uresničiti načrtov. Nato je zašel v resne težave še upravljavec ATC Kanin. Vedeti morate, da nam dolguje 700.000 evrov.
Pričakujete, da boste dobili ta denar?
Ne. Dolg smo sicer prijavili stečajni upraviteljici ATC, toda ... Ne, ta denar smo na žalost izgubili.
Mnogi menijo, da bi moral Promotur prevzeti slovensko stran smučišča na Kaninu. Je to sploh izvedljivo?
Ne. Prvič je Promotur regionalna agencija, drugič pa ima že sama Sella Nevea dovolj težav. Smučišče ustvarja izgubo. Na sezono prepelje le 37.000 smučarjev. Podobno številko so do letos dosegali tudi na bovški strani. Za pozitivno poslovanje bi skupaj moralo biti 100.000 smučarjev. Nemogoče je, da bi naša dežela zalagala denar še za druge.
Je možno, da Sello Neveo zaprete?
Ne, smučišče ostaja odprto, toda njegova prihodnost je odvisna od nove turistične strategije dežele. Veste, koliko izgube ustvari smučišče? 800.000 evrov na sezono.
Bi vas uresničitev 40-milijonske naložbe z evropskim denarjem v nov Kanin na slovenski strani naredila bolj optimističnega?
Ne. To bi bil stran vržen denar. Vedeti morate, da vse žičnice na našem trgu ustvarjajo izgubo. Denar se služi s turističnimi nastanitvami. Če so nastanitve prazne, so prazne tudi žičnice. Bovec je s poletnega turističnega vidika edinstven produkt. Toda za resno turistično ponudbo bi moral imeti tudi več hotelskih nastanitev. Apartmaji niso dovolj.
Bi bil vaš model financiranja žičnic z regijskim denarjem primeren tudi za Slovenijo, ki zaostaja vsaj deset let?
Javni denar za obratovanje žičnic je v Furlaniji nujen, ker so smučišča hendikepirana – ni veliko hotelskih nastanitev, gore so nizke, smučišča razpršena in nepovezana. Kljub temu moramo ustvariti čim več prihodkov, da je razlika v stroških, ki jih mora pokriti dežela, čim manjša. Model bi lahko obrodil sadove tudi pri vas, ampak je odvisen od veliko dejavnikov. Lokalne oblasti imajo glavno besedo. Ne sme se vse skupaj spremeniti v državno pomoč. Idealen model bi bila agencija javno-zasebnega partnerstva. Javnost bi vlagala v žičnice, zasebni sektor pa v hotelske nastanitve. Hotelirji bi nato morali od vsake zakupljene postelje na noč žičnici vrniti tri ali pet evrov. Brez žičnice bi bila namreč ta postelja prazna.
Na vzhodu v srednjeročni prihodnosti konkurence ne boste imeli. Kakšni pa so vaši načrti v tekmi z Avstrijo?
Italijanski smučarski trg je nekoliko v zatonu. Prihod gostov se povečuje na račun severne in vzhodne Evrope. Smučišča Furlanije - Julijske krajine so majhna, nekako drugorazredna v primerjavi s smučišči v Dolomitih ali na Koroškem. Ne moremo tekmovati s smučišči, ki ponujajo najmanj 150 kilometrov prog, saj jih imamo sami le 120 kilometrov, pa še te so razdeljene na pet smučišč. V vseh petih centrih imamo zgolj sto manjših hotelov in 5200 hotelskih postelj. Lahko pa se še borimo za naš trg v radiju stotih kilometrov, saj je strošek smučarja manjši že zaradi bližine. Ne smemo pozabiti, da ima zaradi naših smučišč kar 1600 ljudi delo na žičnicah, v smučarskih šolah, izposojevalnicah, hotelih, barih, restavracijah ...
Kdaj čaka Promotur nov cikel naložb?
Novih naložb ne bo, ker se ne vračajo. Ogromno smo vložili v smučišča v preteklosti, hotelske nastanitve pa so na isti ravni. Regija bo prihodnje leto s pomočjo mednarodnih strokovnjakov sprejela novo strategijo turizma. Na podlagi tega bomo videli, kakšno vlogo bo imel Promotur v prihodnosti. Menim, da bo še naprej upravljavec žičnic in prog za zimsko in poletno sezono. Prav za poletno sezono bodo morda sledila še kakšna vlaganja. Že za vzdrževanje naprav bomo porabili veliko denarja. Upravljamo 32 žičnic in 300 hektarov prog. Vzdrževanje žičnic med letoma 2015 in 2020 nas bo stalo deset milijonov evrov, še enkrat toliko vzdrževanje nepremičnin. Najprej moramo že za to zagotoviti denar. Zadovoljni bi bili, če bi torej zgolj zadržali atraktivni turistični produkt, ki smo ga ustvarili. Najti pa moramo še rešitev, kako najbolj zapolniti tudi mesece zunaj glavne sezone. Kaj naj vam še rečem? Leta 2005, ko smo naložbe začeli, je bil položaj na splošno veliko boljši, kot je danes.
