Tiskane izdaje
Ljubljana – V naši državi ne vemo, koliko stane kakšna zdravstvena storitev. Dobro milijardo evrov ZZZS razdeljuje bolnišnicam plansko, kar je največja težava zdravstva. Na to so opozorile evropske institucije in Svetovna banka.
Pred enajstimi leti je bila Slovenija še v trendu evropskih držav. Kot drugi smo začeli uvajati nov sistem plačevanja zdravstvenih storitev po avstralskem modelu skupin podobnih primerov (SPP) ali po angleško Diagnosis Related Groups (DRG).
V celoti naj bi »denar sledil bolniku« po štirih letih. Toda to se še ni zgodilo. Slovenije ni na seznamu razvitih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska, Nizozemska, Velika Britanija, ki uporabljajo DRG. Denar ne sledi bolniku. Bolnišnice imajo zaradi tega velike težave. Konkretno: ZZZS ni plačal UKC 4600 bolnikov v vrednosti približno osem milijonov evrov, ki jih je UKC zdravil v prvem polletju.
Pod okriljem zdravniške zbornice je bil v petek prvi simpozij na to temo. Prišel je tudi soavtor sistema DRG prof. dr. Philip Hoyle iz Avstralije. Pobudo za simpozij je dala prof. dr. Metka Zorc iz izolskega Medicorja, ki je z ZZZS v velikem sporu. Trdi, da ji ZZZS ni plačal vseh postopkov (posegov v desni srčni prekat), za kar jo je oškodoval za 800.000 evrov. Zasebni srčni center Medicor bi skoraj bankrotiral, če se ne bi vmešala vlada in parlament, ki sta odločila, da ZZZS mora plačati. Javne bolnišnice ne morejo bankrotirati, saj zanje jamči država, a nekatere imajo velike finančne težave; UKC ima skupaj že sto milijonov evrov izgube.
ZZZS se zaveda pomanjkljivosti
»ZZZS plačuje bolnišnicam pavšalno. Izvajalci so nezadovoljni, saj so tisti, ki skrbijo za visoko kakovost in varnost, finančno prikrajšani. Za tiste, ki nimajo dovolj kadra, ki imajo slab pristop in slabo kakovost, je plačilo boljše. Dokler ne bo določen standard storitve, je sistem nepravičen, slab,« je dejal prof. dr. Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja.
»Pogodbe ZZZS z izvajalci niso korektne. V posameznih pogodbah bi moral biti vnešen standard zdravstvenih storitev,« je s pravnega stališča ocenil prof. dr. Lojze Ude. Nasploh je večina pripomb letela na ZZZS. Toda generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina tam ni bilo.
»Z Metko Zorc smo v sporu, zato se mi ni zdelo primerno, da se udeležimo simpozija. Prvič se je zgodilo, da se je državni zbor vmešal v naš pogodbeni odnos. Obračunski model je izvorna pravica ZZZS. Zavedamo se pomanjkljivosti,« je dejal včeraj Fakin. Kako nadaljevati?
Dejanska cena vseh zdravljenj je neznanka
Zakaj Slovenija v enajstih letih ni vzpostavila obračunskega modela za zdravstvo? Zakaj ne ve, koliko kaj v zdravstvu stane in ZZZS še zmeraj plačuje bolnišnice pavšalno? Zakaj se ne zgledujemo po Evropi, katere del smo in ki ima probleme že rešene?
Za porabo 2,3 milijarde javnega denarja v zdravstvu in 450.000 evrov iz dopolnilnih zavarovanj je najbolj odgovoren Samo Fakin, generalni direktor javne zdravstvene blagajne (ZZZS).
»Leta 2004 se je ministrstvo za zdravje odločilo, da bodo analitiki na Inštitutu za varovanje zdravja, ne na ZZZS. Šele letos aprila je začel veljati zakon o zbirkah podatkov, na podlagi katerega lahko ZZZS zbira podatke o diagnozah bolnikov in kako izvajamo nadzor. Obračunski model je izvorna pravica ZZZS. Bili so poskusi, da bi splošni dogovor delal obračunski model, kar bi v praksi pomenilo, da odloča vlada. S tem se nismo strinjali,« je povedal Samo Fakin.
Modelu SPP (skupin podobnih primerov), ki ga je Slovenija kupila od Avstralcev leta 2003 in za uvedbo katerega je prejela tudi evropsko posojilo, se je iztekla veljavnost. »Pred letom in pol je zato prišla nova različica 6,0, ki je še nismo uveljavili, ker bi nastale prevelike razlike med bolnišnicami. Zdaj čakamo na podatke Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, ki jih zbira, potem bomo izračunali novo ceno z novimi utežmi.«
V Avstraliji trikrat več
»Pri rednih polletnih analizah ugotavljamo velike razlike v kodiranju. Bolnišnica Murska Sobota ima na primer 22 odstotkov težkih porodov, čeprav je takih porodov v Sloveniji povprečno dva ali tri odstotke. Metka Zorc v Medicorju je povsem napačno šifrirala. Za eno utež je naračunala 28.000 evrov,« je povedal Fakin. In še, da so v nadzoru ugotovili, da se je Zorčeva zmotila pri 131 od 132 bolnikov, ki jim je obračunala tudi poseg v desni srčni prekat. »Če bi bili normalni poslovni odnosi, bi ZZZS že zdavnaj prekinil sodelovanje s takim partnerjem,« je dejal Fakin. Zorčeva pa je na simpoziju zatrdila, da sodobna metoda operacij na odprtem srcu vsebuje tudi poseg v desni prekat in da se ni zmotila, ampak samo obračunala po veljavnem modelu 6,0.
Pojasnimo: utež je »plačilna« enota za plačevanje bolnišnic, vredna v Sloveniji 1100 evrov za večino bolnišnic in 1630 evrov za terciarne bolnišnice (oba UKC, Golnik, psihiatrična klinika). To pomeni, da dobi bolnišnica za bolnika »za eno utež« 1100 evrov. Toda v Avstraliji dobi bolnišnica za zdravljenje bolnika z enako boleznijo 4330 avstralskih dolarjev (2930 evrov), torej skoraj trikrat več. Podobne finančne razlike so tudi med evropskimi državami in Slovenijo. Slovenske bolnišnice trdijo, da so kronično podfinancirane.
Nezaupanje v bolnišnice
»O podatkih bolnišnic močno dvomim. V Sloveniji je povprečna utež bolnikov v enajstih letih zrasla z 1,2 na 1,41. Ali so res postali toliko bolj bolni? Mislim, da ne. V bolnišnicah je v tem času 4000 zaposlenih več in to obračunavajo direktorji prek uteži,« je dejal Fakin, ki je tudi nasploh izjemno nezadovoljen z bolnišnicami. »Zakaj nasedate pravljici o 4600 neplačanih bolnikih v UKC? To je njihova vsakoletna velika maša pred sprejemanjem splošnega dogovora (dogovor o razdelitvi denarja v zdravstvu za tekoče leto, op. p,). Nič jim ni hudega, razen da so dezorganizirani,« je povedal Fakin in naštel nekaj primerov slabe organizacije tudi v drugih bolnišnicah.
Zakaj ni razvilo sistema SPP ministrstvo za zdravje? »Na ministrstvu se pogosto menjujejo ministri, strokovnjaki prihajajo in odhajajo,« pojasnjuje Elda Gregorič Rogelj, že pet let direktorica direktorata za zdravstveno ekonomiko, pod katerega spada skrb za SPP. »Leta 2011, ko je bil minister Dorjan Marušič, je posebna skupina pripravila strategijo razvoja SPP, ki je bila predstavljena upravnemu odboru ZZZS, a nadaljnjih aktivnosti ni bilo. Ne, zakon o zbirkah podatkov ni bistven za razvoj SPP. To ne more biti izgovor, da ZZZS ni postal aktivni kupec storitev. Res pa je, da mora ministrstvo točno določiti, kdo naj za razvoj SPP skrbi. To je trdo delo,« je povedala sogovornica. Pomoč nam je že ponudila Svetovna banka.
Ortopedska klinika beleži vse
V resnici ne drži, da v Sloveniji ne bi zmogli ali ne bi znali vzpostaviti obračunskega modela za zdravstvo. Na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana so razvili sistem za sprotno beleženje vseh procesov z bolnikom, kar je podlaga za SPP. S spremembami je začel prof. dr. Vane Antolič že leta 2007, ko je postal predstojnik. Od takrat je ortopedska klinika za tretjino povečala število operacij in pri tem za deset odstotkov znižala stroške dela. Pilotski projekt sprotnega beleženja vseh procesov, po katerem vedo zdaj tudi dejanske cene vseh svojih zdravljenj, izvajajo poldrugo leto, spomladi so ga predstavili celotnemu UKC.
Dr. Andrej Baričič, ekonomist, ki je sodeloval pri projektu: »Ministrstvo za zdravje bi kot ustanovitelj moralo imeti interes za spremljanje podatkov. Po vzoru nekaterih drugih držav bi bilo treba ustanoviti neodvisni inštitut, ki bi spremljal diagnoze po vsej Sloveniji in na podlagi podatkov določal povprečne cene in povprečno produktivnost bolnišnic. Če bi to obstajalo, bi ZZZS lahko sklepal pogodbe z najboljšimi, ne z najcenejšimi. Neko zdravljenje bi denimo kupoval samo pri treh najboljših bolnišnicah, ki bi se tako specializirale za to vrsto zdravljenja. To bi prineslo optimizacijo sistema. Seveda je v to treba vložiti precej dela, česar pa se ni nikomur ljubilo ali pa tega nihče ne obvlada. Ne more pa ZZZS vsiljevati modela, da zdravljenja ljudi ne plačuje.«
