Denarne kazni za sovražni govor v državnem zboru?

Ljubljana – Poslanec Franco Juri zaradi spora zato napoveduje, da bo (spet) poskusil s predlogom finančnih kazni za povedano v državnem zboru.

»Predlagam ureditev, kot jo pozna tudi evropski parlament. Ko se je zgodila razžalitev, se je zahtevalo javno opravičilo. Ker se to ni zgodilo, so poslancu, ki je žalil, od plače odbili določen znesek,« je pojasnil predsednik poslanske skupine Zares. Pri tem meri predvsem na omejevanje »nastopaštva« nekaterih poslancev, ki po njegovem mnenju ne more biti v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do svobode govora. »Gre za očitne razžalitve, ki bi v sferi civilne družbe pomenile določene sankcije. Če te nekdo opredeljuje za opico, lopova ali tele, ni veliko dvoma,« je razmišljal Juri.

Toda poslance za izrečeno v dvoranah državnega zbora poleg ustave varuje tudi sodna imuniteta. Juri zato v primeru sovražnega govora, obrekovanja ali nasilja zagovarja spremembo poslovnika DZ, ki bi izbrancem ljudstva v takih primerih odrekel privilegij vnaprejšnje zaščite pred tožbami.

»Če se zgodi obrekovanje in je to dokazano, mora biti pravna pot enaka za vse državljane,« je trdil primorski poslanec in navedel zgled nemške ureditve. V tem primeru bi moral po Jurijevem mnenju morebitno razžalitev prepoznati predsednik DZ, nato pa bi lahko razžaljeni iskal sodno zadoščenje. Zaresov poslanec vidi pri tem največjo oviro v dvetretjinski večini, ki je potrebna za spremembo parlamentarnega poslovnika.

Seveda obstajajo tudi drugi načini. Pred letom dni, ko so parlamentarce v zadrego spravljala številna grozilna sporočila pozneje obsojenega Srečka Prijatelja, je predsednik DZ Pavel Gantar predlagal uvedbo etičnega kodeksa. Ta je menda upal predvsem na samoomejevanje poslancev, spore pa bi reševali pred častnim razsodiščem, v katerem bi bile zastopane vse parlamentarne stranke. Zanimanje so tedaj po besedah Jurija izkazali le v Zaresu, zato je predlog obtičal v poslanskih predalih.

»Mislim, da je čas več kot primeren, a se bojim, da iz pobude znova ne bo nič,« o možnostih za uspeh svoje pobude ostaja realen Juri. »Tisti, ki so jih tako kot Slapnika v preteklosti že verbalno napadali, preprosto zamahnejo z roko in si na takšne primere ne upajo javno opozoriti,« je pojasnil Juri.

Da za pobudo ne bo veliko zanimanja, daje slutiti tudi odziv v SDS, kjer poudarjajo, da so že pred časom sprejeli interni kodeks, ki popolnoma zadošča.

Dileme denarnih kazni za poslance

O tem, ali je pri nas sploh mogoče uvesti finančno kaznovanje poslancev zaradi uporabe sovražnega govora, smo se pogovarjali z dr. Mirom Cerarjem z ljubljanske Pravne fakultete. Ta je do tovrstnih idej zadržan, saj gre za kompleksno problematiko. »Ko se poglobite vanjo, vidite, da odpira številna druga vprašanja: postopkovna, vprašanje imunitete ...« Poudaril je, da konkretnega predloga ne pozna in lahko o tej tematiki govori samo načelno.

»Poslanci so civilnopravno že zdaj odškodninsko odgovorni, če s svojim nastopom koga prizadenejo. Seveda mora biti poslanec sankcioniran na sodišču s pravnomočno sodbo. Občutljivo pa je vprašanje kazenske odgovornosti. Upoštevati je treba, da imajo poslanci pri opravljanju svoje funkcije že po ustavi absolutno kazenskopravno imuniteto. Izjema so lahko razne oblike sovražnega govora, vendar le, kadar se izvajajo zunaj državnega zbora.

Poslanci bi lahko tudi sami z internim predpisom uvedli določene sankcije za najradikalnejše oblike sovražnega govora. Vendar to bi zahtevalo uvedbo zelo jasnega postopka ugotavljanja kršitev. Pojavlja se problem razsodnika. Vedno se bo našel kdo, ki bo kakega poslanca morda tudi neupravičeno obtožil sovražnega govora. Zato je treba predvideti kompetenten organ, ki bo odločil o tem. Poslanec, ki bi mu bila odrejena globa, bi moral imeti možnost pritožbe, torej bi bilo treba predvideti še pritožbeni organ. V pravni državi mora v takem primeru vsakdo imeti zagotovljeno neko sodno varstvo, tudi poslanci. Na koncu bo o zadevi lahko spet odločalo sodišče,« je dejal Miro Cerar.