Deregulacija poklica še ne pomeni deregulacije znanja

Ljubljana – Veliko grmenja, malo dežja, bi lahko rekli potem, ko smo pol tretjo uro poslušali burno razpravo parlamentarnega odbora za gospodarstvo o tem, ali naj bo izobrazba za prodajalko in poslovodjo v trgovini predpisana ali ne. Mnenjska opozicija deregulaciji trgovskih poklicev je bila široka in glasna, a odbora ni prepričala.

Navidez drobna sprememba zakona o trgovini je po pričakovanjih spet spravila na noge sindikate in del delodajalcev, porušila pa je tudi siceršnje razmerje moči v politiki, saj ji nasprotuje del koalicije in del opozicije.

Vladni predlog, ki predvideva dokončno deregulacijo trgovskih poklicev v trgovini tako, da odpravlja zahtevano minimalno stopnjo izobrazbe za tipična delovna mesta oziroma ukinja pravilnik o minimalnih izobrazbenih pogojih, je na odboru z že večkrat slišanimi argumenti zagovarjal gospodarski minister Zdravko Počivalšek: sprememba bi spodbudila vstop v panogo, poživila socialno podjetništvo, Slovenija pa bi se izenačila z ostalimi državami EU, ki brez izjeme ne poznajo regulacije trgovskih poklicev.

Na okopih proti spremembi zakona so stali sindikalisti (trgovski, vzgoje in izobraževanja, KS 90) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ter poslanci SD in ZL. S skupnimi močmi so naslikali izrazito črno prihodnost za slovensko delavstvo, ki bo, neuko in še slabše plačano, lahka tarča izkoriščevalskih delodajalcev, potrošnike, ki ne bodo več deležni varne in profesionalne nakupne storitve, mikro in mala trgovska podjetja, ki bodo zaradi nelojalne konkurence propadala, trgovske izobraževalne institucije, ki se bodo zaradi nezanimanja zaprle ...

Nasprotno so Trgovinska zbornica Slovenije, GZS in poslanci večine ostalih strank v odboru ognjevito nizali nasprotne argumente: deregulacija bo pozitivna, saj bo vzpostavila primerljivo poslovno okolje znotraj EU in odpravila administrativne ovire. Bojazen glede znižanja cene dela so zavrnili z zapisom v kolektivni pogodbi, ki razvršča prodajalca oziroma trgovskega poslovodjo v 4. in 5. tarifni razred, ne glede na izkušnje.

Na trenutke povsem deplasirana razprava je spet odprla vprašanja, ki se nanašajo na konkurenčnost Slovenije, na pravice zaposlenih, pogoje za delo, delo na črno, ugled poklica, izobraževalni sistem – kar močno presega domet te zakonske novele. Odbor je menil, da ne pomeni deregulacije znanja in ni osnova za socialni damping, zato je določila o deregulaciji z veliko večino podprl. Predlagatelj pa je na pobudo NSi odstopil od zahteve, da bi morali kmetje, ki ob cestah prodajajo svoje pridelke, za to pridobiti soglasje upravljalca ceste.