Deset dni za razmislek o predlagani zamrznitvi plač

Vlada je sindikatom v okviru oblikovanja plačne politike v letih 2010 predlagala neizplačilo odprave plačnih nesorazmerij, zamrznitev napredovanj in neizplačevanje dodatka za delovno uspešnost v višini dveh odstotkov.

Objavljeno
07. september 2009 12.40
Ma.B./Ma. J./STA
Ma.B./Ma. J./STA
Ljubljana - Ministrska ekipa je danes sindikatom javnega sektorja predstavila splošen ekonomski položaj v državi in predloge za zamrznitev plač javnih uslužbencev. Odgovor sindikatov pričakujejo v desetih dneh, kot osnovno izhodišče pa si je vlada pri pripravi dvoletnega proračuna postavila, da obseg mase bruto plač v letu 2010 ostane enak kot letos.

Vlada je sindikatom v okviru oblikovanja plačne politike v letih 2010 predlagala neizplačilo odprave plačnih nesorazmerij, zamrznitev napredovanj in neizplačevanje dodatka za delovno uspešnost v višini dveh odstotkov. Poleg tega naj ne bi izvedli uskladitve plač z inflacijo, regres pa bodo izplačali v višini letošnjega. Tako želi vlada doseči osnovni cilj, in sicer, da masa plač javnih uslužbencev ostane enaka kot letos, je po današnjem sestanku povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.

Kot drugo možnost pa jim ponuja odpravo obeh četrtin plačnih nesorazmerij s 1. januarjem 2010, vendar to za seboj potegne različne možnosti znižanja osnovnih plač. Po besedah ministrice bi bilo v tem primeru ob hkratni odpravi napak v plačnem sistemu potrebno znižanje plač. "Predlagali smo več variant, ki predvidevajo od nič do 10-odstotno znižanje plač, odvisno od višine plače posameznega uslužbenca," je pojasnila Pavlinič Krebsova.

Kot je dodala, tudi v tem primeru ne bi prišlo do uskladitve plač z inflacijo in ne bi bilo izplačil dodatka za redno delovno uspešnost, regres pa bi ostal na ravni letošnjega. Vlada v desetih dneh pričakuje opredelitev sindikatov javnega sektorja do teh izhodišč. Vlada mora v proračunu za plače javnih uslužbencev sicer letno zagotoviti 4,1 milijarde evrov, v primeru dokončne odprave plačnih nesorazmerij pa skoraj 4,5 milijarde evrov.

Štrukelj: Plače v javnem sektorju niso samopostrežba

Kot je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, so opozorili ministre, da "plače v javnem sektorju niso samopostrežba, v katero se hodi takrat, kadar ne gre drugače, in je tukaj na razpolago odprta vreča denarja". Po njegovih besedah so vlado predvsem opozorili, da se mora odločiti, kako bo razdelila bremena te krize, koga bo dejansko ščitila, koga bo bolj obremenila in koga manj. Napovedane davčne spremembe so bile po njegovem mnenju dobre, vendar premalo dodelane, predvsem glede davka na premoženje.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je prepričana, da naloga javnih financ v trenutnih gospodarskih razmerah, in kako povečati davčna bremena in na ta način uravnovesiti javne finance. "Naša naloga je, kako ob danih davčnih bremenih skušati zmanjšati javno porab in na ta način zagotoviti čim manjši javnofinančni primanjkljaj," je pojasnila. Zato si vlada ob pripravi naslednjih dveh proračunov po njenem prizadeva predvsem zmanjšati javno porabo na tistih segmentih, kjer ne bo večje škode in na ta način ob relativno skromnih davčnih virih vendarle zagotoviti tudi vlaganje v razvoj.

Svetlik: Gre za to, da nikomur nič ne odvzamemo


Ponudbo vlade je treba po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika razumeti v kontekstu drugih predlaganih ukrepov. "Gre za to, da bi ustavili rast tudi drugih velikih agregatov, to so pokojnine in socialni transferji," je dejal minister in dodal, da bo samo na ta način mogoče ohraniti raven socialnih pravic, kot jih po zakonu zagotavljajo različnim kategorijam na isti ravni, oz. da ne prikrajšajo nikogar, ki mu je bila dana neka pravica oz. socialni transfer.

"Gre za to, da nikomur nič ne odvzamemo, vendar se odpovemo rasti, ki v kriznih razmerah ni sprejemljiva, ekonomsko ni vzdržna," je poudaril Svetlik.

Srečanja so se udeležili še direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle, ki je predstavil makroekonomska izhodišča, o stanju javnih financ pa je spregovoril minister za finance Franc Križanič. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je predstavil nujne ukrepe za pripravo razvojno naravnanega proračuna za leti 2010 in 2011.