Deset tisoč delovnih mest 
ali zapravljeni štirje milijoni evrov?

Malo delo je sprememba na bolje, so prepričani v vladi, ki je začela referendumsko kampanjo. »Vlada je predvsem že zapravila štiri milijone evrov, ko je s sporom na ustavnem sodišču preprečila hkratno izvedbo referenduma o pokojninski reformi,« se je odzval predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič.

Objavljeno
11. marec 2011 21.29
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika
Ljubljana – »Morda bosta pa ravno ta kampanja in referendum dvignila priljubljenost vlade,« je minister za delo Ivan Svetlik včeraj odgovoril na novinarsko vprašanje, ali se lahko zgodi, da bo zakon o malem delu padel zaradi nepriljubljenosti vlade. Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič pa meni, da bodo ljudje na referendumu na koncu odločali po vsebini in da politični vidik ne bo imel najpomembnejšega vpliva.

Zakon prinaša nova delovna mesta, več socialnih in ekonomskih pravic, je priložnost za brezposelne in upokojence, odpravlja anomalije na ta trgu študentskega dela, je Ivan Svetlik ob začetku vladne kampanje pred referendumom pojasnil, zakaj bi volivci morali podpreti zakon o malem delu, in dodal, da bo glas proti pomenil nasprotovanje 10.000 novim delovnim mestom in zavzemanje za ohranjanje dela na črno, sivo ekonomijo in visoke »profite« študentskih servisov. Zakon o malem delu pomeni spremembo na bolje, je moto vladne kampanje povzel Svetlik.

Da je malo delo dobra rešitev, so vsak za svoje področje opisali še minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, ministrica za gospodarstvo Darja Radić in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Kovšca.

Semolič: Predvsem so zapravili štiri milijone evrov

»Vlada je predvsem že zapravila štiri milijone evrov, ko je s sporom na ustavnem sodišču preprečila hkratno izvedbo referenduma o pokojninski reformi,« se je odzval predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič. V možnost, da bi poslanci že razpisan referendum o malem delu premaknili, da bi država prihranila, volivcem pa ne bi bilo treba v kratkem času dvakrat na volišča, Semolič ne verjame. »To so iluzije,« je dejal in o 10.000 novih delovnih mestih, ki jih napoveduje vlada, povedal: »To preprosto ni res. Morda bomo dobili 10.000 malih delavcev brez pravic, ki jih imajo zaposleni.«

Po Semoličevi oceni se je vlada namesto odpravljanja problema zaslužkarstva pri študentskem delu odločila logiko dela po napotnicah le razširiti še na brezposelne in upokojence, delovnih mest za nedoločen čas pa bo s tem manj.

Svetlik: Vsi dobijo več

Minister Ivan Svetlik je opozoril, da bo malo delo, ki bo nekoliko bolj obdavčeno kot študentsko, prineslo več denarja v sklade za štipendije in študentske domove, določeno bo najnižje plačilo za delo, država pa bo jamčila za plačila, obojega pri študentskem delu ni bilo, mali delavci bodo pokojninsko zavarovani, ob študentih in brezposelnih pa bodo do 6000 evrov na leto lahko zaslužili upokojenci, ki se jim to ne bo poznalo pri pokojninah, koncesijska dajatev pa bo zagotovila dodatni denar za dejavnost njihovih društev. »Odločitev bo preprosta,« je o izbiri na referendumu dejal Svetlik.

Najmanj 1500 evrov globe za Koširja?

Zakon določa, da morajo organizatorji kampanj do srede prihodnjega tedna odpreti transakcijske račune in z njih plačevati vse stroške kampanje. »Kot organizator smo se prijavili, tega računa pa ne bomo odprli,« je včeraj povedal direktor vladnega urada za komuniciranje Darijan Košir.

Vodja direktorata za javno računovodstvo ministrstva za finance Marija Janc je to utemeljila tako: »Posebni račun ni potreben, saj je enak učinek dosežen s posebno proračunsko postavko. Posebni račun se odpre za nadzor nad prilivi sredstev in nadzor nad odlivi. Proračunski uporabniki pa enak učinek dosežejo s posameznimi proračunskimi postavkami.«

Kazen za organizatorje kampanj, ki transakcijskega računa ne odprejo, je po zakonu globa od 10.000 do 15.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 1500 do 2000 evrov. V zakonu ni opaziti določb, da to ne velja za proračunske uporabnike, če se odločijo za kampanjo.