Tiskane izdaje
Ljubljana – Mestni svet je pozno sinoči po večurni razpravi in brez glasu proti sprejel osnutek odloka o razglasitvi bežigrajskega štadiona za kulturni spomenik lokalnega pomena. Sprejet je bil tudi sklep o pobudi, da vlada takoj razglasi štadion za kulturni spomenik državnega pomena. Po tej razglasitvi bi bilo nadaljevanje postopka na lokalni ravni brezpredmetno. Mestni svet MOL je tudi zahteval, da bo morala biti prenova štadiona oblikovana tako, da bo po prenovi štadion dobil licenco FIFA, da bo imel 12 tisoč sedežev in spremljajoč program ter da bo ohranjena vsa dediščina skladno z dediščino štadiona. Predlog organizacije naložbe in predvideno finančno projekcijo naj bi županja predstavila mestnim svetnikom najkasneje decembra 2005.
Nihče v dvajsetih letih ni naredil ničesar za ureditev Plečnikovega nogometnega štadiona za Bežigradom, zdaj pa smo v enem dnevu dobili kar dva uradna dokumenta. Tako je odločitev države, da štadion za eno leto razglasi za kulturni spomenik državnega pomena in odločitev mestnih svetnikov, da sprejmejo osnutek odloka – gre za trajnejši akt od državnega – o razglasitvi štadiona za kulturni spomenik lokalnega pomena, komentiral svetnik frakcije LDS Peter Božič. Županja Danica Simšič je bila konkretnejša. Dejala je, da državna razglasitev akta ne pomeni ničesar dobrega, saj se zaradi tega na štadionu ne sme delati ničesar. Zato je občina, kot je napovedala, državi predlagala, naj ministrstvo štadion takoj razglasi za spomenik državnega pomena in ne le začasno.
Mestni svetniki pravzaprav niti niso bili preveč presenečeni nad včerajšnjo odločitvijo države, ki je pod svoje okrilje vzela zaščito Plečnikovega štadiona. Navsezadnje je že minister za kulturo Vasko Simoniti pred časom dejal, da nerešen denacionalizacijski postopek in neodločno stališče Mestne občine Ljubljana dolgoročno ne koristijo Plečnikovemu štadionu kot kulturni dediščini. V tej neodločnosti namreč večina tudi vidi odločitev države za dokaj nepričakovano potezo. V vladajoči koaliciji LDS-SD pa k temu dodajajo, da je najbrž v ozadju še političen moment. Mesto zaradi odločitve države ne bo smelo narediti ničesar v zvezi s centralnim štadionom za Bežigradom.
Mestni svetniki so se sinoči seznanili tudi z informacijo Policijske uprave Ljubljana o varnosti na območju občine. V predstavitvi je prvi mož ljubljanske policijske uprave Branko Slak zatrdil, da je Ljubljana varno mesto. Mestni svetniki pa so bili bolj ali manj prepričani, da je mesto nevarno. Podatka, s katerim je nedavno postregla ena uglednejših svetovalno-raziskovalnih ustanov, in sicer Mercer Human Resource Consulting, ki je med 215 najpogosteje obiskanimi svetovnimi destinacijami določila Luksemburg kot najvarnejše mesto, Bagdad (!) pa kot najnevarnejše. Ljubljani je na tej lestvici pripadlo 41. mesto.
Po številnih razpravah so svetniki predlagali ministrstvu za notranje zadeve, naj »kadrovsko popolni Policijsko upravo Ljubljana za zagotavljanje varnosti na območju MOL« in da MNZ pri statistični obdelavi varnostnih razmer na območju policijske uprave Ljubljana, ki sicer obsega 34 občin, posebej statistično obdeluje razmere v MOL in ne »v paketu«.
