Desetletje ni bilo dovolj za obnovo po posoškem potresu

Bovec – Travmatični spomini na potres, ki je na današnji dan pred desetimi leti nazadnje močno prizadel zgornje Posočje in okolico, zaradi (pre)počasne popotresne obnove ne bledijo, kot bi lahko. Varčevanje je agonijo podražilo in podaljšalo za najmanj štiri leta.

»Ko se zemlja tako strese, se spomini na dogodek ne zbrišejo. No, mogoče se bodo, če bom nekoč dementen,« je kljub vsemu zmogel šalo Nandi Kravanja iz Kala Koritnice, ki mu je potres uničil družinsko hišo že leta 1998. »Streslo je, ko sem se vračal iz službe. Takoj sem pomislil na hišo. Strah je bil upravičen, ko sem spet videl razpoke na njej.« Po desetih letih je vendarle prišel na vrsto za obnovo. Stavba je pod streho, toda do vselitve je še daleč: »Uradno ne vemo nič, menda se bo gradnja spet ustavila vsaj do septembra.«

Štiridisetletnik doživel že tri uničujoče potrese

Potres z magnitudo 4,9 ter z intenziteto med šesto in sedmo stopnjo po evropski lestvici je imel epicenter v krnskem pogorju. Bil je le za spoznanje šibkejši od velikonočnega aprila 1998, ki je bil najmočnejši potres pri nas v prejšnjem stoletju. Še ne štiridesetletnik iz Posočja je doživel že tri večje potrese.

Zadnji v vrsti največjega davka ni terjal, toda materialna škoda je bila velika. Med drugim tudi na drežniškem koncu na Kobariškem. »Leta 1976 smo vsi mislili, da takšnega potresa ne bo več, a sta sledila dva v razmaku šestih let. Težko je verjeti takemu naključju. Če je kaj sploh pozitivnega v tem, je to, da žrtev ni bilo. Materialno škodo pa bo treba premagati predvsem s potrpljenjem.

Če gre odzivnost sistema in struktur civilne zaščite pohvaliti, je popotresna obnova druga zgodba,« je opozoril poveljnik kobariške civilne zaščite Marijan Stres.

Novogradnje trdnejše

V potresu leta 2004 je bilo poškodovanih več kot 1800 objektov, od tega jih je bilo 685 naseljenih. Doslej so jih popravili 283, 20 jih pravkar obnavljajo, 97 jih na obnovo še čaka. 287 objektov sploh ne bo prišlo na vrsto, ker niso upravičeni do državne pomoči ali pa lastnikov obnova ne zanima. Poleg tega je bilo od skupaj 194 nevarnih objektov do zdaj odstranjenih 123, saniranih je bilo 472 streh in dimnikov ...

»V obnovi smo utrjevali objekte po novem standardu, kar je precej izboljšalo njihovo potresno varnost,« pravi Blaž Dolinšek z Gradbenega inštituta ZRMK, tehnični vodja Državne tehnične pisarne (DTP). Poškodovane hiše so bile povečini zidane iz kamnitega lokalnega materiala, pomembna pa je predvsem statična utrditev za prevzem predpisane potresne obtežbe.

»Objekti tega merila pred potresom še zdaleč niso izpolnjevali. Če bi jih samo popravili v prvotno stanje, bi ob morebitnem novem potresu z največjo, za to območje predvideno jakostjo, lahko prišlo do rušenja v večjem obsegu in smrtnih žrtev.«

Ukrepi za statično utrditev pa so dragi, zato stroške med obnovo nenehno primerjajo s ceno novogradnje: »Če cena obnove preseže določen odstotek novogradnje, predlagamo novogradnjo.«

Državo kreditirata občina in gradbinec

Varčevanje vlade, ki je popotresni obnovi letos odščipnila štiri milijone evrov, je obnovo upočasnilo. Od lanskega oktobra okoljsko ministrstvo ni potrdilo niti ene nove obnove – odprtih je 32 gradbišč. Med temi je bilo treba dela upočasniti, kot zaustavitev del imenujejo na ministrstvu, na 18. Pogodbeni roki za dokončanje del bodo prekoračeni, stroški nastajajo zaradi zaščite in varovanja gradbišč, upravičenci ponekod plačujejo kredite, čeprav se dela še niso začela ali končala, v Tolminu za obnovo večstanovanjske stavbe državo kreditira občina, na idrijskem mestnem trgu pa izvajalec.

Po vsem prigovarjanju posoških občin je finančno ministrstvo potrdilo zgolj dodatnih 255.000 evrov, kar je bilo dovolj za nadaljevanje del na petih gradbiščih, ki so najbliže končni izvedbi.

Ostre besede župana Brežana

»Tudi izvajalci ne morejo več prenašati tega pat položaja. Za uspešen zaključek tako velikega projekta, ki traja že deset let, pisarna mora dobiti denar. Že tako smo vsaj za dve leti podaljšali obnovo in povečali stroške,« je moral priznati vodja DTP Mitja Pekeč. V proračunu je v naslednjem letu za sanacijo predvidenih 5,5 milijona evrov. Brez morebitnega dodatnega »varčevanja« bo tako obnova trajala še tri leta, v najboljšem primeru pa bi jo lahko tudi administrativno končali leta 2018.

»Dodatne stroške zaradi prekinitev del na nekaterih gradbiščih bo prej ali slej morala poravnati država, zato je taka odločitev neracionalna. Nekatere naložbe smo z dobro voljo izvajalcev, lokalnih skupnosti in tudi pripravljenostjo države ohranili aktivne. Pričakujemo pa, da se bo popotresna obnova končala v obsegu, kot je bila predvidena, in da bo država izpolnila obveznosti, ki jih je sprejela z zakonom,« je odločen tolminski župan Uroš Brežan.