Desnica bi še kar naprej uravnoteževala medije

Ljubljana – Milan Zver (SDS) je za govorniškim odrom podprl Orbanovo vlado. Izjavil je, da so napadi na madžarsko vlado krivični in neutemeljeni. Popolnoma nasprotno meni Ivo Vajgel (Zares), ki je prepričan, da so popravki »kompromis, od katerega ni mogoče pričakovati kaj več kot nadaljevanje politike trde roke«. O kontroverznem madžarskem zakonu o medijih so govorili na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Poslanec Milan Zver, minister za šolstvo v vladi Janeza Janše, je soglašal z odločitvijo madžarske vlade, da zakon popravi. Nato pa je obnovil znano stališče SDS, da v zahodnih demokracijah ne razumejo, da je bil »v vseh tranzicijskih državah medijski prostor v lastniškem, pa tudi v smislu politične naklonjenosti zelo asimetričen, neuravnotežen. Obvladovala ga je levica.«

Mediji v »moji Sloveniji«

»Zato je zahteva po večji uravnoteženosti medijskega poročanja v tranzicijskih družbah popolnoma normalna. Pojem uravnoteženosti se uporablja v znanstvenem političnem diskurzu že dolgo in v začetku je bil vezan ravno na medije,« je evropskim poslancem povedal Milan Zver. Evropsko komisarko Neelie Kroes, ki je sodelovala v razpravi, pa je nagovoril takole: »Držali vas bomo za besedo, da boste še bolj skrbeli za urejenost medijske krajine v Evropski uniji. Tega ne boste zmogli le s pregledom zakonodaje držav članic, ampak z bolj temeljito analizo dejanskih razmer, zlasti v novih državah članicah, vključno z 'mojo Slovenijo'.«

Kozmetični popravki

Zver soglaša z drugimi člani poslanske skupine konservativcev v evropskem parlamentu, ki Orbanovo politiko branijo, socialisti, liberalci in zlasti zeleni pa ji odločno nasprotujejo.

Madžarska vlada in evropska komisija sta se zaradi močnih protestov civilne družbe in novinarskih organizacij vendarle dogovorila, da sporno medijsko zakonodajo popravijo. A so s tem zadovoljili le evropske konservativce. »Ta kompromis pomeni nadaljevanje nedopustnega vmešavanja v delo domačih in tujih medijev,« je povedal liberalec Ivo Vajgl, ki madžarski medijski zakon označuje za »sramoten primer zlorabe politične moči«.

Spremembe zakonodaje, s katerimi bo madžarska vlada omilila kazni, ki lahko doletijo novinarje in medije, so le »kozmetični popravki«, zakon pa bi bilo treba napisati na novo, je prepričan Vajgl, ki je ogorčen tudi, ker »ščitimo ugled predsedujoče države«, namesto da bi se »ustrezno posvetili avtoritarni samovolji vladajočih v Budimpešti«.

Slovenske dileme

Evropska polemika o medijski zakonodaji je za Slovenijo zanimiva zato, ker prav zdaj Pahorjeva vlada poskuša spremeniti zakon o medijih, sprejet v času Janševe vlade. Ta ni primerljiv z madžarskim, vendar pa je uvedel nekaj kontroverznih pravil, denimo široko pravico do popravka, ki jim slovenski mediji odločno nasprotujejo. Če sodimo nastop poslanca Zvera, je opozicijska stranka, ki upa na prevzem oblasti v prihodnjem mandatu, še vedno prepričana, da so mediji v Sloveniji večinoma pristranski, naklonjeni levici in »neuravnoteženi«.

Madžarski nagobčnik za medije

Sporni madžarski zakon predvideva ustanovitev sveta za medije, ki ga vodi vladajoča konservativna stranka Fidesz, z visokimi denarnimi kaznimi (do 700.000 evrov) pa lahko oglobijo medije zaradi poročanja, ki ne bo politično uravnoteženo ali bo žalilo človeško dostojanstvo. Svet ima pravico vpogleda v dokumente medijev, še preden je kršitev ugotovljena, novinarji pa morajo razkriti svoje vire, ko gre za vprašanje nacionalne varnosti. Proti takšnemu zakonu so protestirali tudi državniki, intelektualci in nekdanji disidenti iz srednje Evrope.