Desus ne bo podpiral vlade pri pokojninski reformi

Vlada bo za zmago na referendumu o pokojninski reformi uporabila vse sile. Vodja stranke Desus Karel Erjavec je dejal, da bodo reformi nasprotovali, četudi jih vržejo iz vlade.

Objavljeno
11. marec 2011 19.46
Tanja Starič, notranja politika
Tanja Starič, notranja politika
Ljubljana – Odzivi na neuradne novice, da referendum o pokojninski reformi vendarle bo, so bili danes previdni. Vlada in sindikati namreč čakajo na ponedeljkovo uradno razglasitev ustavnega sodišča. A čeprav sta premier Borut Pahor in minister za delo Ivan Svetlik napovedala trd boj za enega najpomembnejših projektov vlade v mandatu, koalicija v morebitni referendumski kampanji ne bo nastopila enotno.

To je danes potrdil predsednik Desusa Karl Erjavec. »Aktivno bomo proti,« je povedal. Erjavec je dejal, da ni nobene možnosti, da bi si stranka premislila, »tudi za ceno, da nas vržejo iz vlade«. Desus reforme ni podprl niti v parlamentu, s čimer se je stranka, po mnenju Zaresa, »sama izključila iz koalicije«. Toda predsednik vlade Borut Pahor se je takrat odločil, da bo upokojensko stranko obdržal v vladi, pozval pa jo je, naj v referendumski kampanji ne agitira proti.

Politični zaplet

Erjavec je povedal, da bo v sredo na vrhu koalicije partnerjem jasno povedal, da bo Desus aktivno nastopil v kampanji. Proti bo tudi opozicija, kar je danes na svetu stranke potrdila SDS. Ta stranka sicer priznava, da je reforma nujna, a ne »tako nedodelana in neusklajena«. SDS pravi, da so spremembe premalo korenite, ker gre za »popravke, in ne za reformo«.

Prav nasprotno pa trdijo predlagatelji referenduma, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Dušan Semolič nam je povedal, da zanje politična podpora ni pomembna. »Nobene politične stranke k temu ne spodbujamo, ne moremo pa jim preprečiti, da se vključijo v kampanjo,« pravi Semolič. ZSSS je v petih dneh zbral več kot 40 000 podpisov, vendar jih namerava po razglasitvi sodbe ustavnega sodišča kljub temu zbirati še nekaj dni.

Vlada napoveduje trd boj

Referendum o pokojninski reformi bo tudi politična preizkušnja za Pahorjevo vlado. Premier je med odločanjem parlamenta o predlogu celo napovedal, da bo na ta ključni projekt vezal zaupnico, minister Ivan Svetlik pa, da bo v primeru, če reforma pade, resno razmislil o smiselnosti vztrajanja v vladi. Kljub temu ni pričakovati, da bi neuspeh referenduma zrušil vlado, ki bo jeseni v vsakem primeru vstopila v zadnje leto mandata.

Tri stranke koalicije niso niti pretirano vznemirjene zaradi napovedi Karla Erjavca, da bo Desus v kampanji nasprotoval reformi. »To ni nič novega,« so nam povedali. Če zakon ne bo potrjen, vlada eno leto ne more znova predlagati sprememb pokojninskega sistema. Kampanja morda ne bo izrazito politična, saj bo vlada očitno poskušala volivcem razložiti, da ne bodo glasovali o njeni usodi, ampak o spremembah, ki bodo veljale v letih po tem, ko bo Pahorjeva ekipa že končala mandat.

Kdo bo za, kdo proti?

Med vladnimi strankami bo torej reformi nasprotoval Desus, opozicijski SDS in SNS, ki sta v parlamentu glasovali proti, pa še nista izdali, kako dejavni bosta v kampanji. SLS je v parlamentu dvakrat podprla pokojninsko reformo in s tem zagotovila manjkajoče glasove po tem, ko je Desus odrekel podporo ključnemu projektu vlade.

Poslanci te opozicijske stranke, ki v nobenem primeru ne namerava vstopiti v Pahorjevo vladno koalicijo, so se za to odločili kljub pomislekom članstva, da bi, kot so povedali, »lahko zagotovili izplačevanje pokojnin še naprej«. Na naše vprašanje, ali bodo v SLS reformo podpirali tudi v referendumski kampanji, danes nismo dobili odgovora. Po uradni objavi odločitve ustavnega sodišča bodo v stranki opravili temeljito razpravo, so nam povedali. Toda ker so v vodstvu SLS prepričani, da brez pokojninske reforme ne bo šlo, je mogoče sklepati, da ji v kampanji zelo glasno ne bodo nasprotovali.

Ekonomisti svarijo

Tokrat se ekonomska stroka strinja: če reforma ne bo potrjena na referendumu, bo to katastrofa za javne finance. Če je ne bo sprejela ta, jo bo morala prihodnja vlada, vsak časovni zamik pa pomeni, da bodo rezi ostrejši. Država bi z nesprejetjem reforme poslala napačna sporočila finančnim ustanovam, kar pomeni, da se bo njena bonitetna ocena močno poslabšala. Razmere pa bi lahko reševala samo z novim zadolževanjem ali pa z višjimi davki.

Odhodki v pokojninski sistem se bodo povečevali, kar pomeni lahko dvoje: dramatično nižanje pokojnin ali pa bistveno višje dajatve in torej zmanjšanje konkurenčnosti gospodarstva. »Upam, da bo reforma uspela. Bolje bi bilo tako,« je povedal tudi Jože Mencinger, ki je eden redkih ekonomistov, ki – kot pravi – noče »strašiti« z napovedmi o dramatičnem povečanju javnega dolga.

V vladi ne govorijo o morebitnih rezervnih scenarijih, ki bi jih pripravili, če reforma pade. Je pa zelo verjetno, pravijo naši viri z Gregorčičeve, da bi v tem primeru vlada posegla po interventnih ukrepih, s katerimi bi poskusila omejiti škodo v javni blagajni.

OECD: Še strožji ukrepi

EU in mednarodne finančne ustanove ne dopuščajo nobenega dvoma, da je pokojninska reforma temeljni pogoj za to, da se Sloveniji ne zgodi »grški scenarij«. Stališče OECD je celo, da učinek reforme na proračun za dolgoročno vzdržne javne finance ne bo zadosten in bi bilo treba minimalno upokojitveno starost še povečati.