Desus proti ukinitvi volilnih okrajev

 »Ne borimo se za svoje stolčke, ampak za zastopanost majhnih občin v parlamentu,« je enotno odločitev zagovarjal slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar, ki je tudi prepričan, da bi Koroška tako ostala brez predstavnika ljudstva. »Kje boste našli več lepših jurčkov? Tam, kjer jih je 10.000 ali 20.000? Večje in bolj zrele lahko najdeš tam, kjer jih je več,« je bil slikovit poslanec Franc Jurša.

Odgovornost politike

Ker bodo spremembam zato nasprotovale tudi druge manjše stranke, bo moral del koalicije, ki zagovarja ukinitev okrajev - to pa so premier, večji del vlade in stranka Zares -, prepričati zlasti SDS, da bi se pridružil temu projektu. Predsednik vlade Borut Pahor včeraj ni niti potrdil niti zanikal informacij, da so prvi pogovori med to stranko in ministrico Pavlinič Krebsovo že stekli. »Vlada bo storila vse, da bodo spremembe zakonodaje dobile podporo dveh tretjin poslancev,« je dejal.

Irma Pavlinič Krebs v svoj projekt, ki so ga pripravljali od leta 2009 in s katerim se - po njenih besedah - strinja celotna stroka, še vedno verjame: »Država mora zagotoviti odločilen vpliv volivcev na izbiro svojih predstavnikov. Z absolutnim prednostnim glasom v parlament pride tisti, ki v resnici dobi največ glasov volivcev.«

Državni svet - svet županov?

Prihodnji teden se bodo znova sestali z resorno ministrico Irmo Pavlinič Krebs, a večjih možnosti za zbližanje stališč v Desusu ne vidijo. Karl Erjavec, ki pravi, da bi mu vladni predlog bolj ustrezal, a postavlja strankin interes pred svojega, vidi možnost za odpravo volilnih okrajev le s hkratnim preoblikovanjem državnega sveta v nekakšen svet županov. »Tudi o tem je bilo veliko govora in strokovnih razprav. Takšni ideji nikakor nisem nenaklonjena,« pa je tej možnosti na vprašanje Dela odgovorila Krebsova.

Zapleta pa se tudi ob že nekajkrat usklajenem predlogu o nezdružljivosti župansko-poslanske funkcije. Poslanci Matjaž Zanoškar, Franc Jurša in Anton Urh niso zadovoljni s predlagano razdružitvijo, ki bi veljala le za župane in podžupane, zato bodo v parlamentarni obravnavi predlagali celovitejšo rešitev. »Svojo podporo bomo pogojevali s sprejetjem amandmaja, ki bo nezdružljivost razširil tudi na občinske funkcionarje in profesorje,« je napovedal Urh.
A vrh stranke razmišlja drugače. »Posameznik si ne more nabirati dvojnih funkcij,« je prepričan Karl Erjavec. Pravi, da na glasovanju o eni koalicijskih prednostnih nalog pričakuje podporo vseh petih poslancev, ne glede na to, ali bo zakon obveljal le za župane in njihove desne roke.

Kek gre naprej

Franci Kek (Zares) je v treh mesecih za predlog zakona, ki nikakor ne more skozi parlamentarno proceduro, zbral 44 poslanskih podpisov podpore. »Novelo zakona bomo kljub dvema manjkajočima glasovoma, potrebnima za potrditev zakona, vložili kmalu. Omenjeni poslanci zahtevajo celo več, kot predlagamo. Upam, da bodo njihovi predlogi uslišani in da bo zakon v sedmem poskusu le pod streho,« je povedal novomeški poslanec. »A žal so se besede, kot so, če bi vključili še to in to ali ko bi le izpustili tisto in ono, doslej izkazale kot prikladen izgovor za ohranitev dvojnih funkcij,« je še dodal Kek.