Desus proti zamrznitvi pokojnin

Ljubljana - Izvršni odbor Desusa je včeraj sklenil, da za zdaj ne bodo podprli predlagane zamrznitve pokojnin. V stranki menijo, da ima vlada na voljo druga sredstva, da pokrije proračunsko luknjo, denimo nove in višje davke - tudi na delo. Predlagajo pa še, naj v času krize več denarja za pokojninsko blagajno v proračun nameni tudi Kapitalska družba (Kad). Druge stranke koalicije, ki se bo danes o tem ponovno usklajevala, so do stališča Desusa zadržane.

»Pokojnine niso socialni transfer, ampak pravica, zato mora država zanje zagotoviti denar, ne glede na to, kje ga bo vzela,« je bil včeraj odločen vodja poslanske skupine Desusa Franc Žnidaršič, zato ne v stranki ne v poslanski skupini zdaj ne razmišljajo, da bi podprli predlog ministra za delo Ivana Svetlika o dveletni zamrznitvi pokojnin. O socialnih transferjih, ki bi jih ministrstvo prav tako zamrznilo, v Desusu niso govorili, razloge za svoje predlog pa jim je včeraj osebno predstavil tudi minister Svetlik.

Po mnenju predsednika stranke Karla Erjavca zamrznitev niti ne bo potrebna, saj, kot zdaj kaže, plače v prihodnjem letu ne bodo rasle, minimalna bo tudi inflacija, zato so v stranki prepričani, da revalorizacija pokojnin s plačami ne bo nujna. »Zavedamo se, da so gospodarske razmere slabe, vendar imamo Kad, ki naj bi prav v času krize odigral svojo vlogo pri stabilnosti pokojninske blagajne,« je dejal Erjavec, ki vladi predlaga, da za normalno izplačilo pokojnin po potrebi uporabi sredstva Kada. V stranki pričakujejo novo razpravo o tem, v kateri bodo koalicijske partnerje poskušali prepričati, da spremenijo svoje načrte. Desus obenem poziva k ponovnemu razmisleku o novih dohodninskih razredih za najbogatejše, v stranki pa se strinjajo tudi z morebitnim davkom na nepremičnine in luksuz.

V SD so do stališča Desusa zadržani, saj predlog o zamrznitvi v koaliciji še usklajujejo. LDS bo, kot kaže, vztrajala, da je paket ukrepov - med temi je tudi zamrznitev pokojnin in plač javnih uslužbencev - neizogiben, če želimo zmanjšati pritisk na proračun in prebroditi krizo. »Zamrznitev plač v javnem sektorju bi zamrznila tudi rast pokojnin,« meni gospodarski minister iz vrst Zaresa Matej Lahovnik. Programski proračun za prihodnji dve leti, ki ga je treba pripraviti do konca meseca, bi po njegovem lahko sprejeli tudi brez zamrznitve pokojnin, a bi s tem odstopili od makroekonomskih okvirov proračuna in povečali njegov primanjkljaj, saj v pokojninski blagajni zmanjkuje denarja, ki ga je zato treba prenesti iz proračuna. Primanjkljaj se tako počasi iz cikličnega spreminja v strukturnega, ki ga bo dosti teže odpraviti; o tem, ali bo Kad povečal svoje izdatke za pokojnine, pa morata odločiti skupščina in uprava Kapitalske družbe, dodaja Lahovnik.

Iz tiskaneega Dela.