Tiskane izdaje
Za boljše razumevanje situacije je treba vedeti, da je stranka sprva delovala pod okriljem ZLSD, zdaj SD. Prvega poslanca so dobili na volitvah leta 1992, ko so imeli skupno kandidatno listo z ZLSD. Med strankama je bila ves čas nekakšna naravna oziroma ideološka povezanost, kar smo videli tudi v prejšnjem mandatu.
Stare zamere
Nekateri poslanci, na primer Franc Žnidaršič, so med vladavino Janeza Janše veliko raje kot za vladne glasovali za opozicijske predloge. Hudo zamero so skozi mandat kuhali tudi do nekdanjega predsednika stranke Antona Rousa, ki je stranko pripeljal v Janševo vlado. Najbrž se jim je najbolj zameril, ko je vstop Desusa v koalicijo utemeljil z besedami: "Zdaj Janša tala." Rous je moral kmalu
prepustiti krmilo Karlu Erjavcu. V zahvalo za opravljeno delo pa ga je Janša imenoval za državnega sekretarja v svojem kabinetu, od koder so ga nekdanji strankarski kolegi hoteli pregnati. V Desusu niso nikoli nagrajevali ljudi, ki so z nekdanjim premierjem dobro sodelovali, kar je na koncu spoznal tudi Erjavec. Dokler je bil največji kritik znotraj vlade, ga je stranka podpirala. Potem ko je njegova
kritika Janše potihnila in je z njim začel, vsaj navidez, dobro sodelovati, je začel izgubljati podporo članov. Lahko bi celo rekli, da je izgubil pravico do zastopanja stališč stranke, ampak se lahko pogaja le še o svoji bodoči funkciji. To je bilo razvidno na eni od tiskovnih konferenc, ko so novinarji o kadrovskih zadevah hoteli vprašati Žnidaršiča. Takoj se je oglasil Erjavec z besedami, da o njegovi bodoči službi ne more govoriti nihče drug kot on sam. Žnidaršič se je s tem strinjal.
Ali lahko stranka razpade?
Desus se že vse od začetka bojuje proti označbi interesno združenje, ker njihov program govori le o upokojencih in socialno ogroženih. To dejstvo njihovi najvišji predstavniki, nazadnje Vili Rezman v Odmevih, celo uporabljajo za argument, zakaj njihov predsednik ni primeren za vodenje državotvornega ministrstva. Neredki menijo, da lahko Desus zaradi razprtij med Erjavcem in drugimi člani razpade. Težko je sicer verjeti, da bi stranka, ki je ravnokar dosegla svoj najboljši volilni izid, postala del zgodovine. Po informacijah blizu vrha Desusa o Erjavčevi menjavi za zdaj niso razmišljali. Temu se bodo morda posvetili spomladi, ko bodo imeli volilni kongres. Zamerili so mu le, da je preveč časa namenil boju za svojo funkcijo. Po drugi strani Žnidaršič meni, da so mediji stvar prenapihnili.
Pravi, da so poslanci po prvi prekinitvi koalicijskih pogajanj začeli premišljevati, kako naprej. Vsi v stranki so se zavedali, da zastoja ne sme biti, zato so z vednostjo predsednika nadaljevali koalicijska usklajevanja. Žnidaršič priznava, da se ni strinjal z Erjavčevim izsiljevanjem državotvornega resorja, vendar mu priznava legitimno pravico, da se je zanj boril. "Pri tem pa ni imel pravice računati na podporo poslancev, saj so ti pri svojem delu neodvisni," še meni Žnidaršič. Kakorkoli želijo vpleteni prikazati, da večjih nesoglasij ni, vseeno ni v navadi, da se poslanci pogajajo posebej in z drugačnimi izhodišči kot predsednik stranke. Tudi v SLS vodstvo in poslanci niso bili enotni glede vstopa v koalicijo, toda na koncu so odločitev sprejeli znotraj stranke, in ne z ločenimi pogajanji z bodočim mandatarjem.
Iz Maga!
