Dež in nezanesljive vremenske aplikacije odganjajo goste

Kot da ne bi bilo dovolj, da je turistične delavce po slabi zimi doletelo še deževno poletje, so njihovo slabo voljo še poslabšale netočne dolgoročne vremenske napovedi. Deževno vreme in »vremenoslovci« bodo najbrž sokrivi za petino slabši obisk zgornjega Posočja. Aktivno preživljanje prostega časa, ki ga kot turistično tržno nišo ponuja zgornje Posočje, je v največji meri odvisno od vremena.

Pohodniki, kolesarji, padalci, kajakaši, raftarji ali ribiči zato brez izjeme redno pregledujejo vremenske spletne portale in aplikacije, ki jih je na medmrežju kot toče. Napoved slabega vremena ali netočna vremenska napoved pa odvračajo obiskovalce. »Osip gostov je v slabem vremenu že prvi dan tudi 20-odstoten, naslednji dan pa že polovičen,« je opozoril predsednik gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče Adis Hrovat in dodal: »Vremenske napovedi za Bovško so se letos izkazale za zelo nezanesljive. Kazalo je zelo slabo, potem pa je posijalo sonce. Tako so rezervacije odpovedovali predvsem enodnevni gosti - Italijani in Slovenci, ki pa so že tako ali tako poniknili.«

Podobne težave imajo ribiči tolminske družine, kjer pa kljub temu pričakujejo dostojno turistično sezono. »Kot bi vremenoslovci raje napovedovali slabše vreme, da se za vsak primer ne bi zmotili. To pa lahko izrazito vpliva na obisk in nam odganja goste,« je poudaril predsednik družine Lucijan Rejec. Zaradi napovedi se pritožujejo tudi v planinskih kočah, kjer da je kar do 80 odstotkov tujih gostov, ki jim rešujejo sezono.

Janko Humar iz Lokalne turistične organizacije (LTO) Bovec ocenjuje, da bo precej deževno poletje povzročilo do 20-odstotkov slabši obisk, kar pomeni približno 30.000 prenočitev manj. Čeprav so znani primeri iz Belgije ali Švice, ko so turistični delavci komercialne vremenske napovedovalce zaradi netočnih dolgoročnih napovedi zvleki na sodišča - in zmagali, Humar slabših rezultatov ne pripisuje napačnim napovedim vremena. »Del problema je gotovo v naši percepciji, saj slabe napovedi opazimo takoj, dobre pa se nam zdijo normalne. Zadnji dve sončni poletji sta nas razvadili, pa sta bili statistično najmanj tako nenavadni, kot je letošnje res slabo poletje. Tudi večji obisk tujcev v kočah ni nič nenavadnega in verjetno se v avstrijskih in nemških kočah dogaja podobno. Tisti, ki so se že odločili za počitnice, se bodo odpravili na turo, tudi če vreme ni najboljše, bližnji obiskovalci pa čakajo, da se vreme popravi. Velikokrat se to izide, a letos to čakanje pač ni dalo preveč dobrih rezultatov.«

Meteorologi opozarjajo, da 90 odstotkov vremenskih portalov in aplikacij kot vir uporablja dva računska modela napovedi vremena, eden izmed njiju je tudi evropski center ECMWF, ki ga uporablja slovenska agencija za okolje (Arso). »Zavedati se je treba, da se lahko tudi napoved iz istega vira ob naslednjem zagonu modela vsakih 6 ali 12 ur korenito spremeni. Ponavadi seveda bolj zaupamo novejšim napovedim, ni pa to vselej povsem gotovo. Kadar se zaporedne napovedi iz istega vira in napovedi iz različnih virov dobro ujemajo, je seveda to znak, da je napoved bolj zanesljiva, v nasprotnem primeru pa pogosto res ne vemo, pri čem smo,« je pojasnil meteorolog Branko Gregorčič iz urada za meteorologijo pri Arsu.

Zanesljivost vremenskih napovedi s časom seveda pada. Gregorčič dodaja, da je zgornja meja uporabnosti napovedi med šest do deset dni, le izjemoma do 14 dni vnaprej. »Do tri dni vnaprej so lahko napovedi natančnejše, včasih skorajda na uro zanesljive, kasneje pa so časovna in krajevna odstopanja večja. Posebej problematična je napoved neviht, kjer je treba za obdobje nekaj ur vnaprej kombinirati daljinske meritve atmosfere in modelske izračune. Seveda je napoved za območja, kot je Posočje, še posebej težavna. Izboljšani regionalni modeli so nam v veliko pomoč, nekaj pa pomenijo tudi izkušnje - in zgrešene napovedi -, ki se nabirajo z leti.«