Dež ni pregnal pohodnikov letošnje Poti ob žici

Petintrideset kilometrov dolgo traso so danes napolnili pohodniki in tekači.

Objavljeno
11. maj 2013 10.29
Gorazd Utenkar, Nedelo
Gorazd Utenkar, Nedelo

Ljubljana – Dva dneva pred prihodom prvega od trojice majskih ledenih mož Pankracija je bilo le nekaj več kot deset stopinj. A več tisoč tekačev in pohodnikov niti hladna in še deževna sobota ni odvrnila od udeležbe 57. pohoda ob žici.

Skupaj se je pohodov po delih ali po vsej 35-kilometrski poti, po kateri je v drugi svetovni vojni potekala bodeča žica, s katero so okupatorji odrezali Ljubljano od okolice, in 29-kilometrskega ali 12,5-kilometrskega teka predvsem po vzhodnem delu glavnega mesta od četrtka do sobote udeležilo približno 30.000 ljudi. V četrtek so pohode po delih poti odprli otroci iz vrtcev, v petek so jih nadaljevali osnovnošolci, največ pa je bilo udeležencev včerajšnjega pohoda in teka. Med tekači sta bila tudi Anton Majhen, ta ni izpustil niti enega od 57. dosedanjih tekov, in najstarejša udeleženka, 85-letna Helena Žigon, ki je tokrat brusila pete kar z mavcem na roki. Omenimo še, da je najhitrejša moška tekaška trojica (Sebastjan Zarnik, Marjan Zupančič, Ivan Hrastovec – TGsportlife-KGT Papež) za 29 kilometrov potrebovala slabi dve uri (1:52:33), ženska (Katja Rakušček, Nataša Aljančič, Valerija Mrak – Norice) pa približno pol ure več (2:22:27).

Nekateri so se v cilj komaj privlekli, nekateri so bili po 12,5 ali 29 kilometrih teka sveži, kot bi komaj vstali. Eni so takoj po teku prižgali cigarete in k najbližjemu štantu odšli po pivo, kitasta in suhljata telesa drugih so izdajala privržence fizkulturnega pogleda na življenje. Prav vsi pa so bili blatni vsaj od pasu do pet, saj je bila po večernem in jutranjem dežju proga seveda premočena.

Tako nekako je bil videti cilj teka trojk, dela 57. Pohoda ob žici, na katerem se udeleženci, poleg rekreacije, spominjajo let druge svetovne vojne, ko je bilo slovensko glavno mesto obdano z žico. Da ne bi kdo pozabil tudi na zgodovinski pomen teka, je z udarnimi koračnicami tipa Svobodna Slovenija poskrbel partizanski pevski zbor, v sedanjih vstajniških časih očitno zelo priljubljena oblika združevanja ljubiteljev petja.

Po besedah vodje projekta Pohod ob žici pri podjetju Timing Barbare Železnik se je teka trojk v različnih kategorijah udeležilo 1563 tričlanskih ekip, kar je manj kakor lani, ko je teklo 1850 trojk. Nižjo udeležbo so tudi pričakovali, saj je bilo slabo vreme napovedano že več dni vnaprej.

Vendar hlad in dež nista motila ekipe Norice, katere članice – dve stalni in ena nova – so na 29-kilometrskem teku v ženski konkurenci zmagale že četrto leto zapored. Ena od njih, Katja Rakušček, je povedala, da je zelo resna rekreativna tekačica, ki se s tekom ukvarja že veliko let. Ker so vse tri približno enakovredne, na poti niso izgubljale časa s čakanjem. »Vreme je bilo v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo 30 stopinj, super. Res je bila pot blatna, vendar smo tega bolj resni tekači vajeni,« je bila po teku, s katerim so opravile v dveh urah in 22 minutah, kar je dve minuti hitreje kakor lani, zadovoljna Rakuščkova.

Poleg Norice sta na 29-kilometrskem teku v konkurenci mešanih in moških dvojic zmagali ekipi 3iron (1:59) in TGsportlife-KGT Papež (1:52). Kot zanimivost povejmo, da v zmagovalnih ekipah ni bilo niti enega člana, mlajšega od 30 let. Na 12,5-kilometrski razdalji so bile v ženski, mešani in moški konkurenci najbolj urne ekipe Vstala Primorska (0:55), ŠD Nanos 3 (0:47) in AD Hitrost (0:45).

Letošnjo Pot ob žici so v sodelovanju z organizacijo Amnesty International (AI) posvetili pravici do vode. Na svetu namreč 900 milijonov ljudi nima dostopa do vode. Približno milijon jih je v Evropi, med njimi je tudi petina ali celo tri desetine prebivalcev romskih naselij na jugovzhodu Slovenije. Peticijo AI, s katero vlado poziva, naj zagotovi dostop do vode vsem ljudem, brez diskriminacije, je v soboto podpisalo 1777 ljudi. Po besedah direktorice slovenskega dela AI Nataše Posel pogosto sodelujejo pri organizaciji množičnih prireditev, kjer dosežejo veliko več ljudi, kot bi jih lahko pritegnili sami. Povedala je, da je aktivizem za različne namene ob tekih in tudi drugih dejavnostih v tujini zelo razširjen, pri nas pa je še v povojih.